Kako se je Zoran loteval reči: Razlika med redakcijama

Spletišče Academia.edu, kjer sem prijavljen, mi dnevno pošilja obvestila o tem, kdo me je citiral, mi priporoča v branje to ali ono objavo na portalu, me vabi, naj kaj recenziram in ali celo napišem za njihov novičnik (Letter). Med priporočenim branjem se večkrat znajde tudi katera od Zoranovih objav ali oznanilo, da me je citiral. Portal je za te objave vedel, ker je bil tudi Zoran prijavljen na Academia.edu in je tja sistematično nalagal oz. odlagal vse svoje objave. Najbrž imam za to njegovo dejavnost nekaj zaslug tudi sam, na forumu Slovlit sem namreč od leta xxx dalje poročal o zanimivih objavah na portalu in nagovarjal kolege sloveniste, literarne zgodovinarje in jezikoslovce, da tudi sami izkoristijo možnost razširjana svojih strokovnih spoznanj prek tega kanala. Veliko drugih mest za zastonjkarsko objavljanje tedaj ni bilo. Pisec je pri svojem internetnem ponudniku sicer lahko naselil nekaj spletnega prostora, ki ga je ta dodelil uporabnikom, ali pa se je zavzel za kos spletnega prostora na strežniku inštitucije, pri kateri je bil zaposlen, vendar to ni bilo vedno enostavno. Ko je delodajalec zamenjal strojno opremo, so lahko brez opozorila izginile s spleta vse naložene posameznikove dragocenosti. Univerzitetni repozitorij še ni bil odprt, tudi za ResearchGate še nismo vedeli. Sam se se nekaj časa trudil plasirati svoje spletne objave pri dLibu in preizkušal Wikivir in Wikiverzo, vendar je Academia.edu brez težav pometla s konkurenco: pisec je enostavno uvozil vanjo besedila v različnih formatih: golobesedilnem, v Wordu, pdf, kot sliko ... V ozaveščenem delu strokovne srenje se je kljub temu pojavilo nezaupanje v to spletišče. Motila je njegova komercialna zasnova, ki ni bila v soglasju z odprto kulturo, in porajal se je sum, da bo slej ko prej začelo svoj servis zaračunavati (Fucks xxx). In ga je, ne sicer xxx