Motiviranje študentov za lokalne raziskave: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja
Vrstica 77:
Seznam seveda ni dokončen. Razlogi so v nedokončanosti Wikipedije in v nesistematičnem vpisovanju vanjo in med Wikipodatke. Vedeti je treba, da celotni wikijevski univerzum, ta največja svetovna banka javno dostopnega znanja, sloni na delu prostovoljcev. V prihodnosti bo treba seznam znamenitih Žirovcev dopolniti z izpisovanjem obstoječih leksikografskih virov (Slovenska biografija, Obrazi slovenskih pokrajin), iščoč z izrazom ''žir*'' in z drugimi krajevnimi imeni v občini. Za poskus sem v [https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1007640/ Slovensko biografijo] vpisal iskalni izraz ''žireh'' in dobil desetine zadetkov, navajam samo začetnih nekaj: sociolog Ivan Belec je služboval v Žireh kot duhovnik, tu je učiteljeval Josip Gabrovšek, sledijo politik Jurij Grabrijan, pesnik Frančišek Krek …
 
==Osebna povezanost z Žirmi==
==Moje občine==
 
Moje lokalno vezane objave se sučejo okrog dveh občin, kranjske in radovljiške., V kranjski občini (v Stražišču)katerih sem zaporedno živel do leta 2002, ko sem se z družino preselil na Srednjo Dobravo v radovljiški občini. Gre za obravnave radovljiških in kranjskih književnikov, gradivo za kroniko krajevne skupnosti in popis partizanskih spomenikov. TehLokalnih projektovraziskav se nisem lotil iz kake hvaležnosti ali občutka dolžnosti do skupnosti, iz katere sem se odselil, niti z namenom, da bi jih skupnost, v katero sem se priselil, razumela kot vstopnico in me sprejela medse. Ne, sodobne vaške skupnosti dokazil pripadnosti ne zahtevajo, priseljenci pa ne kličemo na ves glas po občutku sprejetosti. Kranjskih in radovljiškihLokalnih kulturnih dejstev sem se lotil na povabilo ali pa kar sam od sebe, torej je nekakšna lokalna motivacija vendarle obstajala. O pisateljih domače radovljiške občine sem pripravil predavanja za radovljiški muzej,<ref>[https://slov.si/mh/literarna_radovljica_1.pptx Literarna Radovljica 1,] [https://slov.si/mh/literarna_radovljica_2.pptx Literarna Radovljica 2] (prosojnice).</ref> o kranjskih književnikih vsakih pet let sestavljam prispevke za ''Kranjski zbornik'',<ref>[http://lit.ijs.si/pres_ap.html Apokrifni Prešeren] (2000), [http://lit.ijs.si/kranjskizb.html Luteranci, rokovnjači in pesniki] [Kranj v slovenskem zgodovinskem romanu] (2005), [http://lit.ijs.si/kranjdo1950.html Kranjski tiski do druge svetovne vojne] (2010), [https://sl.wikiversity.org/wiki/Kranjski_leposlovni_tisk_po_drugi_svetovni_vojni Kranjski leposlovni tisk po drugi svetovni vojni] (2015), [https://sl.wikiversity.org/wiki/Kranjski_literati_v_enciklopedijah Kranjski literati v enciklopedijah] (2020). </ref> gradivo za lokalno zgodovino pa od leta 2013 ob spodbudi in pomoči ljubiteljskega zgodovinarja Gorana Lavrenčaka iz Radovljice postavljam na interaktivno spletišče Wikiknjige pod naslov [[:b:Dobrave|Dobrave]]. Sestavljajo ga poglavja Gradivo za zgodovino Dobrav do 1945, Kronika Dobrav po 1945, Dobravski kdojekdo, Dobravske domačije, besedilaBesedila je trenutno za 66 avtorskih pol oz. več kot tisoč strani, in ilustrirano je s stotinami starih fotografij ljudi in dokumentov.
 
Z Žirmi sem povezan prek sinove družine. Brez rodbinskih navezav najbrž ne bi sestavil wikipedijskih gesel za alpinista [[:w:Marko Čar|Marka Čara]] (1969–2000), njegovo nečakinjo športno plezalko [[:w:Ana Kosmač|Ano Kosmač]] in njenega moža alpinista in strojnika [[:w:Jurij Hladnik|Jurija Hladnika]]. PaNe bi nastopil pred lokalno kulturno srenjo s [[Poklon Vladimirju Kavčiču|poklonom pisatelju Vladimirju Kavčiču]], pa tudi v temle zborniku najbrž ne bi sodeloval. Za ilustracijo, kako kraj bivanja vpliva na posameznikova pripadnostna občutja, navajam odlomek refleksije sina, ki je žirovski priseljenec:
 
<blockquote>
Če bi me nekoč kdo vprašal, ali bi šel živet kdaj v Žiri, bi mu gladko odgovoril, da ni govora, saj so predaleč od hribov, v katere sem redno zahajal. In ne samo to, od vsega so daleč. V primerjavi s kraji, v katerih sem živel, so Žiri res precej oddaljene, vendar pa moram priznati, da so mi kljub tej »nepraktičnosti« prirasle k srcu. Odročnost ni samo slabost, včasih je tudi prednost. Izlete drugam moraš načrtovati vsaj en dan prej, da se lahko zjutraj podaš na pot. S tem ti je na neki način onemogočeno divjanje in hlastanje, kar omogoča mirnejše življenje. Žiri vidim kot precej idiličen kraj za življenje. Ni čudno, da so Žirovci po zadovoljstvu na drugem mestu, takoj za prebivalci Cerkelj na Gorenjskem. Žiri so nekako samozadostne. Tu so vse osnovne institucije, ki jih človek potrebuje, poleg tega pa so obdane z lepo naravo, ki omogoča človeku rekreacijo in življenje z naravo. Življenje v Žireh ocenjujem kot manj stresno in bolj sproščeno kot v drugih, bolj prehodnih krajih. Veliko Žirovcev ima delavnik med šesto in štirinajsto, kar je v Ljubljani redko. V Žireh je nadpovprečno veliko industrije in zasebnih podjetij, ki dajejo zaposlitev domačinom in okoličanom. Ljudje so delavni in podjetni, vendar ne zanemarjajo rekreacije in družinskega življenja, ki sta za kvaliteto življenja še kako pomembna. Otroci na cesti te pozdravljajo in sosedje so med seboj prijatelji. Včasih primerjam Žiri z Jezerskim in Bohinjem, ki sta prav tako odmaknjena od ostalih krajev in obdana z lepo naravo. Tako kot Bohinjci in Jezerjani se imajo tudi Žirovci za nekaj posebnega, vendar bi bilo zelo krivično njihove posebnosti enačiti s čudaštvom.</blockquote>
 
Trenutno dajem prednost popisovanju partizanskih spomenikov ([https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_x1709131.9524565407_y5766409.413833694_s9_b362 Partizanski spomeniki]) na Geopediji. Načrt je spočetka zajemal le spomenike v bližnjimoji domači okolici, potem pa se je postopoma širil in si zdaj prizadeva za izčrpno evidenco vseh slovenskih partizanskih, taboriščnih in podobnih obeležij na območju Slovenije, zamejstva in drugod po svetu; vseh bo okrog 7000. Omejitev na domače kraje je bila na samem začetku leta 2013 spričo velikega števila obeležij nujna, ko pa so se pridružili sodelavci (študentje, univerza za tretje življenjsko obdobje, področne Zveze borcev, zainteresirani posamezniki), so se načrti razrasli in dobili vseslovenski značaj. Žirovska občina je v zbirki zastopana z 20 partizanskimi obeležji.
 
==Sklep==