Ob 150-letnici Finžgarjevega rojstva: Razlika med redakcijama

Citat je potreben zato, ker se danes pozablja na to, da je bil na strani OF in NOB tudi del duhovščine, celo iz ljubljanske škofije, ki je najbolj odločno šla v kolaboracijo z okupatorjem. RKC bi želela njihov prispevek k osvoboditvi zamolčati: nedavno je [[Izbrisani duhovniki|odstranila spominsko ploščo duhovnikom žrtvam fašizma na Brezjah]], bojkotirala je otvoritev plošče partizanskemu duhovniku [[:w:Lojze Jože Žabkar|Lojzetu Jožetu Žabkarju]], simpatizira raje z duhovniki kolaboranti, ki so padli pod partizanskimi streli. Duhovniki sodelavci Osvobodilne fronte so bili po vojni organizirani v Cirilmetodijsko društvo, tudi Finžgar je bil njegov član, poleg drugih znanih osebnosti, npr. pisateljev [[:w:Franc Ksaver Meško|Franca Ksaverja Meška]], [[:w:Joža Vovk|Joža Vovka]] in [[:w:Stanko Cajnkar|Stanka Cajnkarja]] ter frančiškana patra [[:w:Angelik Tominec|Angelika Tominca]]. Društvo si je prizadevalo za sožitje RKC z državo, ne pa za konflikt z njo. Cerkev se s trditvijo, da je bilo Cirilmetodijsko društvo le izpostava jugoslovanske varnostne službe, izrecno postavlja proti narodnoosvobodilnemu boju in s tem proti idealu svobode, ki je bila Finžgarjeva vrhovna vrednota. Potihem se tako odpoveduje človeški in pisateljski dediščini enega najboljših slovenskih katoliških pisateljev. Ob 150-letnici pisateljevega rojstva želim povedati, da je táko obnašanje nespravno, nekrščansko in nacionalno razdiralno.

 

 

Finžgarjevo zavzemanje za osebno in nacionalno svobodo se je razločno izrazilo v romanu ''Pod svobodnim soncem'' (1906), v znamenju Prešernovih verzov ''Manj strašna noč je v črne zemlje krilu, kot so pod svetlim soncem sužni dnevi,'' in napovedovalo njegovo sodelovanje z OF v NOB. Klerikalni duhovniški tovariš ga je med vojno ovadil Italijanom, češ da je komunist, zato je bil določen za talca, pozneje pa za internacijo v koncentracijsko taborišče Dachau; domobranski general Leon Rupnik se je le stežka vdal prigovarjanju Finžgarjevih prijateljev, naj ostarelega pisatelja vendar ne pošilja v gotovo smrt.