Ob 150-letnici Finžgarjevega rojstva: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja
Brez povzetka urejanja
Vrstica 5:
Citat je potreben zato, ker se danes pozablja na to, da je bil na strani OF in NOB tudi del duhovščine, celo iz ljubljanske škofije, ki je najbolj odločno šla v kolaboracijo z okupatorjem. RKC bi želela njihov prispevek k osvoboditvi zamolčati: nedavno je [[Izbrisani duhovniki|odstranila spominsko ploščo duhovnikom žrtvam fašizma na Brezjah]], bojkotirala je otvoritev plošče partizanskemu duhovniku [[:w:Lojze Jože Žabkar|Lojzetu Jožetu Žabkarju]], simpatizira raje z duhovniki kolaboranti, ki so padli pod partizanskimi streli. Duhovniki sodelavci Osvobodilne fronte so bili po vojni organizirani v Cirilmetodijsko društvo, tudi Finžgar je bil njegov član, poleg drugih znanih osebnosti, npr. pisateljev [[:w:Franc Ksaver Meško|Franca Ksaverja Meška]], [[:w:Joža Vovk|Joža Vovka]] in [[:w:Stanko Cajnkar|Stanka Cajnkarja]] ter frančiškana patra [[:w:Angelik Tominec|Angelika Tominca]]. Društvo si je prizadevalo za sožitje RKC z državo, ne pa za konflikt z njo. Cerkev se s trditvijo, da je bilo Cirilmetodijsko društvo le izpostava jugoslovanske varnostne službe, izrecno postavlja proti narodnoosvobodilnemu boju in s tem proti idealu svobode, ki je bila Finžgarjeva vrhovna vrednota. Potihem se tako odpoveduje človeški in pisateljski dediščini enega najboljših slovenskih katoliških pisateljev. Ob 150-letnici pisateljevega rojstva želim povedati, da je táko obnašanje nespravno, nekrščansko in nacionalno razdiralno.
 
Finžgarjeva besedila prežema socialna občutljivost, ki pa mu ni preprečevala, da v svojih socialnih presojah ne bi bil realistično odkritosrčen. Nazorsko je spadal med krščanske socialiste, simpatiziral je z [[:w:Edvard Kocbek|Edvardom Kocbekom]] in se zato razšel z revijo ''Dom in svet'', ki je zašla v klerikalno smer, ni pa bil (za razliko od gorečnega Ivana Preglja) politično strasten.
 
Finžgarjevo zavzemanje za osebno in nacionalno svobodo se je razločno izrazilo v romanu ''Pod svobodnim soncem'' (1906), v znamenju Prešernovih verzov ''Manj strašna noč je v črne zemlje krilu, kot so pod svetlim soncem sužni dnevi,'' in napovedovalo njegovo sodelovanje z OF v NOB. Klerikalni duhovniški tovariš ga je med vojno ovadil Italijanom, češ da je komunist, zato je bil določen za talca, pozneje pa za internacijo v koncentracijsko taborišče Dachau; domobranski general Leon Rupnik se je le stežka vdal prigovarjanju Finžgarjevih prijateljev, naj ostarelega pisatelja vendar ne pošilja v gotovo smrt.