Ob 150-letnici Finžgarjevega rojstva: Razlika med redakcijama

V prispevkih za medije vedno pozabim izpostaviti kako pomembno reč, zato tule obnavljam, kar sem hotel povedati. Za izhodišče sem vzel tisto, kar [http://lit.ijs.si/finzgar.html sem zapisal leta 2012 ob 50. obletnici pisateljeve smrti], začeti pa se mi je tokrat zdelo pravnujno s Finžgarjevo izjavo o domobrancih.:

FinžgarCitat je potreben zato, ker se danes pozablja na to, da je bil članna Cirilmetodijskegastrani društvaOF slovenskihin NOB tudi del duhovščine, celo iz ljubljanske škofije, ki je najbolj odločno duhovnikovšla (v njemkolaboracijo z okupatorjem. RKC bi želela njihov prispevek k osvoboditvi zamolčati: nedavno je [[Izbrisani duhovniki|odstranila spominsko ploščo duhovnikom žrtvam fašizma na Brezjah]], bojkotirala je otvoritev plošče partizanskemu duhovniku [[:w:Lojze Jože Žabkar|Lojzetu Jožetu Žabkarju]], simpatizira raje z duhovniki kolaboranti, ki so bilipadli nprpod partizanskimi streli. Duhovniki sodelavci Osvobodilne fronte so bili po vojni organizirani v Cirilmetodijsko društvo, tudi pisateljiFinžgar je bil njegov član, poleg drugih znanih osebnosti, npr. pisateljev [[:w:Franc Ksaver Meško|FrancFranca KsaverKsaverja MeškoMeška]], [[:w:LojzeJoža Jože ŽabkarVovk|LojzeJoža Jože ŽabkarVovka]] in [[:w:Stanko CanjkarCajnkar|StankoStanka CanjkarCajnkarja]] ter frančiškanfrančiškana paterpatra [[:w:Angelik Tominec|AngelikAngelika TominecTominca]]),. ki so med vojno sodelovali z OF inDruštvo si po drugi svetovni vojnije prizadevaliprizadevalo za sožitje RKC z državo, ne pa za konflikt z njo. LetaCerkev 2015se so nas Brezjah frančiškani [[Izbrisani duhovniki|odstranili spominsko ploščo 25 duhovnikom, žrtvam fašizma]], z izgovoromtrditvijo, da je bilo Ciril-metodijskoCirilmetodijsko društvo, ki je ploščo leta 1954 postavilo,le izpostava jugoslovanske varnostne službe. S tem protispravnim dejanjem so se, ponovnoizrecno postavilipostavlja proti narodnoosvobodilnemu boju in s tem proti idealu osebne in nacionalne svobode, ki je bila naFinžgarjeva vrhuvrhovna Finžgarjevih vrednotvrednota. Posredno soPotihem se tako odpovedaliodpoveduje človeški in pisateljski dediščini enega najboljših slovenskih katoliških pisateljev. Ob 150-letnici pisateljevega rojstva želim sporočitipovedati, da je takotáko ravnanjeobnašanje RKCnespravno, nekrščansko in nacionalno razdiralno.

IzFinžgarjeva Finžgarjevihbesedila tekstov vejeprežema socialna občutljivost, ki pa mu ni sentimentalne narave kot pri Mešku ali programske narave kot pri Cankarjupreprečevala, ampak jeda v svojih socialnih presojah ne bi bil realistično odkritosrčen. Nazorsko je spadal med krščanske socialiste, simpatiziral je z [[:w:Edvard Kocbek|Edvardom Kocbekom]] in se zato razšel z revijo ''Dom in svet'', ki je zašla v klerikalno smer, ni pa bil politično(za strasten. V tem se je razlikovalrazliko od gorečnega Ivana Preglja) politično strasten.

Finžgarjevo zavzemanje za osebno in nacionalno svobodo se je najboljrazločno izrazito pokazaloizrazilo v romanu ''Pod svobodnim soncem'' (1906), pač pov zgleduznamenju Prešernovih verzov ''Manj strašna noč je v črne zemlje krilu, kot so pod svetlim soncem sužni dnevi.,'' in napovedovalo njegovo sodelovanje z OF v NOB. Bil je krščanskosocialno usmerjen, kar je današnjemu slovenskemu kleru, ki zagovarja kolaboracijo in socialno izkoriščanje, tuje. Klerikalni duhovnišiduhovniški tovariš ga je med vojno ovadil Italijanom, češ da je komunist, zato je bil določen za talca, pozneje pa za internacijo v koncentracijsko taborišče Dachau; domobranski general Rupnik se je le stežka vdal prigovarjanju Finžgarjevih prijateljev, naj ostarelega pisatelja vendar ne pošilja v gotovo smrt.