V izjavahprispevkih za medije vedno pozabim izpostaviti kako pomembno reč, zato tule po točkah obnavljam, kar bisem moralhotel povedati. Za izhodišče misem je karvzel tisto, kar [http://lit.ijs.si/finzgar.html sem zapisal leta 2012 ob 50. obletnici pisateljeve smrti]., začeti Tokratpa se mi zdije pravtokrat začetizdelo prav s Finžgarjevo izjavo o domobrancih.
{{navedek|Kolaboracija je velik madež. Rajši so sprejeli orožje in denar od okupatorja za boj zoper brate Slovence, to je za slovenski narod najbridkejši madež.}}
Finžgar je bil član Ciril-metodijskegaCirilmetodijskega društva slovenskih duhovnikov (v njem so bili npr. tudi pisatelji [[:w:Franc Ksaver Meško|Franc Ksaver Meško]], [[:w:Lojze Jože Žabkar|Lojze Jože Žabkar]] in [[:w:Stanko Canjkar|Stanko Canjkar]] ter frančiškan pater [[:w:Angelik Tominec|Angelik Tominec]]), ki so med vojno sodelovali z OF in si po drugi svetovni vojni prizadevali za sožitje z državo, ne pa za konflikt z njo. Leta 2015 so na Brezjah frančiškani [[Izbrisani duhovniki|odstranili spominsko ploščo 25 duhovnikom, žrtvam fašizma]], z izgovorom, da je bilo Ciril-metodijsko društvo, ki je ploščo leta 1954 postavilo, izpostava jugoslovanske varnostne službe. S tem protispravnim dejanjem so se ponovno postavili proti narodnoosvobodilnemu boju in proti idealu osebne in nacionalne svobode, ki je bila na vrhu Finžgarjevih vrednot. Posredno so se tako odpovedali človeški in pisateljski dediščini enega najboljših slovenskih katoliških pisateljev. Ob 150-letnici pisateljevega rojstva želim sporočiti, da je tako ravnanje RKC nekrščansko in nacionalno razdiralno.
Iz Finžgarjevih tekstov veje socialna občutljivost, ki pa ni sentimentalne narave kot pri Mešku ali programske narave kot pri Cankarju, ampak je v svojih socialnih presojah realistično odkritosrčen. Nazorsko je simpatiziral z Edvardom Kocbekom in se zato razšel z revijo ''Dom in svet'', ki je zašla v klerikalno smer, ni pa bil politično strasten. V tem se je razlikoval od gorečnega Ivana Preglja.
