Pogovor:Pedagogika

Definicija pedagogike je potrebna dopolnitve oziroma popravkov

Pedagogika je več ko le znanost o vzgoji, izobraževanju in poučevanju.

Pedagogika je (med drugim)

• preučevanje poučevanja itn. (znanost)
• poučevanje poučevanja (recimo šolski predmet ali del strokovnega izpita za licenciranje pooblaščenih poučevalcev)
• miselno orodje, zbirka doslej znanih dobrih načinov (metod, torej metodologija) za poučevanje
• urjenje, vadba v poučevanju (razvoj sposobnosti, tudi kreativnosti in adaptibilnosti poučevalca) - nekoč so bile - in so verjetno še - (tudi) temu v pomembni meri namenjene hospitacije

Ne bi škodilo, če bi bile osvežilne delavnice za to (urjenje, vzdrževanje, trening veščine) vsaj nekajkrat na leto, vendar ne toliko kot obveznost, ampak bolj nekaj podobnega, kot kak (za večino učencev in dijakov zaželen) športni dan, ki bi moral biti biti tudi za udeležene pedagoge vsaj prijeten, še bolje pa osrečujoč (mnogo raje imem korenček od palice - o tem bi bila tudi lahko dobra debata, zakaj ima sodobna družba toliko raje restrikcije in kazni - o tem, kako je to zgrešeno, je imel kaj povedati dr. Dragan Petrovec)

• organizacija v zvezi s poučevanjem poučevanja in vzgoje (v smislu organizacija - recimo pravna oseba kot je Pedagoška fakulteta, Zavod za šolstvo, lahko tudi strokovno združenje (pedagoška zbornica? - v starih časih bi bil pri obrteh ceh), pa tudi vse drugo, kar se skupinsko s tem ukvarja, in podobne reči v zvezi s tem)

in verjetno (skoraj gotovo) še kaj.

Druga področja s podobnim problemom definicije

Primerjava z nekaj drugimi področji, s katerimi sem se ukvarjal (in nekaterimi od teh, ki sem jih poučeval un/ali na katerih sem vzgajal):

Statistika

Statistika se ukvarja z množičnimi pojavi, in je lahko (vir je Rudi Šeligo, predavanja in učbenik)

• Veda kot metodologija, ki se uporablja (z milijavžent milijavžentov različicami glede na področje uporabe, čas - različne skozi zgodovino in prostor, fizični in kulturni - itn.)
• Preučevanje in razvoj te vede - znanost v ožjem smislu
• Predmet, ki se poučuje (poučevanje te metodologije, poroka statistike s pedagogiko)
• Organizacija, ki se s tem ukvarja
  • npr. Statistični urad RS, bi moral
    • žreti podatke
    • bruhati informacije
    • preučevati in izboljševati svoje postopke
    • preučevati potrebe po informacijah in se jim prilagajati
    • se pogajati za sredstva za svoje delo
    • vzdrževati in razvijati svojo sposobnost za to delo (znanje osebja, lastnosti tehnologije itn.)
    • imeti v mislih (in izboljševati) sposobnosti prejemnikov za uporabo svojih informacij
  • npr. katedra za medicinsko statistiko na MF - ne grem v podrobnosti
  • npr. oddelek za statistiko pri kakršni koli organizaciji (podjetju, instituciji...), ki ima opravka z množičnimi pojavi

Ekonomija

Ekonomija se ukvarja z gospodarjenjem, in je lahko (vir je Dane Melavc, konsultacije ter učbenik in knjiga vaj iz računovodstva)

• veda kot zbirka metodologij (ki so lahko uporabne ali ne, škodljive ali ne...)
• znanost - preučevanje pojava, metodologij, razvoja ....
• predmet (ali zbirka šolskih predmetov)
• organizacija ali njen oddelek, ki se gre gospodarjenje - od nacionalnega gospodarstva do "gospodarja" v upravnem odboru pri planinskem ali podobnem društvu, ali tisti, ki je odgovoren za to, da se stvari izidejo v gospodinjstvu

Pri tem se ne sme pozabiti, da ekonomija ni le družben pojav, ampak tudi biološki. Treba je upoštevati - in veliko se naučiš - iz ekonomije bioloških in eko-sustemov. Naravni izbor: preveč neustrezni (ne nujno najšibkejši) - ne prežive, in pri tem je potreben tudi pogled z ekonomske plati (kaj je koliko ekonomično). V fiziki in kemiji se s to platjo na različne načine ukvarja termodinamika (v kemiji in fiziki snovi je visoka stopnja verjetnosti, da se bo kemijska reakcija ali fizikalno stanje gibalo okrog tistega, za katerega je treba najmanj energije..., in zadeva je obravnana tudi matematično in matematika se uporablja za vnaprejšnje napovedovanje verjetnosti izidov, in ti modeli in napovedi se izrabljajo v tehnologiji).

V tem smislu nekateri študirani ekonomisti, ki se gredo podjetništvo, pravijo da ekonomija ni znanost (z znanostjo si po njihovem vedno prepozen v odločitvah), po drugi plati pa je interdisciplinarna - sociologije, biologije, matematike, filozofije, zgodovine - v glavnem težka poligamija/poliandrija/poli karkoli že, ko sem zgoraj za asociacijo vzel poroko med dvema področjema.

Druga področja, npr. šport in športne discipline

Posobno velja za odbojko (predmet na FŠ, veda ki preučuje to igro, organizacija za to igro - čeprav se v športu organizacije imenujejo zveze in klubi), šport (pomen izvirne besede je bil hec, šala, zabava, čez nekaj povezanega s tekmovanji, a koristnega za razvoj otrok, in zdaj v del zabavne indusgtrije, ki udeležence v veliki meri poškoduje, onesreči in je - zaradi mnogo razlogov, tudi stav na rezultate tekmovanj - v veliki meri zakonsko urejena (heavily regulated by law) in daleč od zdravega mladostnega heca, igre in zdarave zabave. Mimogrede, tudi zabava se je izrodila v "entertainment industry", katere cilj je profit in jih kolateralna škoda ne zanima.

Posplošitev

Če posplošim - kadarkoli za ime kateregakoli področja človeške dejavnosti damo definicijo, da je (lahko implicitno) samo znanost o tistem področju, smo zelo verjetno pri tem naredili resno napako in je to definicijo treba ponovno pretehtati. Ne spomnim se primera, kjer se je taka trditev čez tak premislek obdržala kot resnična.

Poseben problem je, da se - zlasti dokler smo tako mladi, da do trditev učiteljev še nismo kritični - slepo zanašamo, in često kasneje kot odrasli tudi dogmatično sklicujemo na definicije, ki smo jih v občutljivem času prejeli. To še v posebej veliki meri zadeva zgodnjo religiozno in/ali režimsko vzgojo (indoktrinacijo), vendar ne le to.

Vsaka - tudi ne-zlonamerna - preozka posplošitev je problematična. Vse prepogosto vodi v stereotipe, na primer

• o butastih blodninkah,
• o manjši intelektualni sposobnosti žensk
  • v islamskem pravu ima teža pričanja ene ženske manjšo težo od pričanja enega moškega - diskusija o razlogih je zanimiva, ampak problem je da je to zdaj v poenostavljeni predstavi vse preveč pripadnikov islama stereotip, ki se sploh ga ne zavedajo kot stereotipa, ampak kot v koranu zapisane resnice, in so pre-mnogi pripravljeni drugače misleče tudi ubijati
  • krščanske cerkve in ločine so velik del preteklosti učile enak stereotip (ena razlaga je bila, da naj bi bilo to posledica tega, da naj bi Bog najprej ustvaril Adama in Evo šele potem iz Adamovega rebra)
• o tem da moški niso moški, če niso nasilni (mačo - premnogi to imajo za izgovor, da so naslini tudi do žensk, za katere trdijo, da jih imajo radi),
• da ženske niso poslovno sposobne biti uspešne, če ne posnemajo mačo pristopa...
• da so temnopolti (in židje in "busanci" in črnogorci in Gorenjci in...) stereotipno taki ali drugačni.

Pri tem tak stereotip v kakem posebnem primeru lahko drži (zelo verjetno obstaja na svetu vsaj ena butasta blondinka, ampak gotovo je obstajal več ko en butast blondinec - to zadnje sem namreč preveril in se tudi po svojih močeh potrudil spremeniti), v splošnem pa praviloma (in po mojem prepričanju v vseh zgoraj naštetih primerih) ne drži.

Vsak od stereotiopov, v katerega ozadje sem doslej pogledal, ima tudi razloge za nastanek in zgodovino, in v mnogih (morda večini najškodljivejših) sem lahko v ozadju nastanka našel nakazano (ne dokazano, premalo podoatkov) zlonamernost in zlorabo, ne le malček prepovršnega poenostavljanja, kot tu (pri trditvi, da je pedagogika samo znanost o izobraževanju in vzgoji).

Ko sem že omenil izroditve, tudi pedagogika se je (definitivo vsaj občasno, verjetno pa mnogo prepogosto, a tega področja nisem dovolj raziskal) izrodila in zlorabljala tako kot znanost kot kot praksa, podobno kot psihologija in psihiatrija (s katerima ima marsikatero skupno točko). To zadeva zlorabo pedagogike pri indoktrinaciji sužnjev, tlačanov, vojakov (od špartancev naprej je vsaj nekaj znanih virov...). Ko sem omenil zlorabo prihiatrije, naj za primer iz bližine omenim, da je bil Radovan Karadžič (tudi v ZDA šolan) psihiater, in da so mnoge vojne (gotovo večina v minulem stoletju, verjetno pa odkar obatajajo) imele tudi psihološko plat, v kateri se je zlorabljala tudi andragogika (tako kot veda kot kot veščina)...

Povzetek in sklep

Res je videti, da ta zapis precej presega namen pisca (kakšna je dobra ženska oblika?) članka o pedagogiki, v katerega pogovorno stran sem ga napisal, ampak poenostavitve, ki v sebi nosijo napake, imajo fenomenalen negativni učinek na tiste, ki tako poenostavljen pouk prejemajo (možna široka utemeljena razprava, kakšni in kateri neželeni učinki, a za tu in zdaj dovolj).

Naj bo tisto, kar se poučuje, jedrnato (v tem jaz nisem preveč dober), a če le mogoče ne poenostavljeno v nekaj, kar ni več res. Tu - če res ne gre drugače - sme biti zapisano vsaj, da je pedagogika med drugim" znanost o vzgoji, izobraževanju in poučevanju. --Marjan Tomki SI (pogovor) 22:05, 6. marec 2021 (CET)