Podgrajska grofična

Pravljica Podgrajska grofična je ena izmed pravljic (poleg Štrpedovega rodu, Bosih otrok in Stave), ki spadajo pod Pravljice o Štrpedu (iz Materskega podolja, Podgorskega krasa in Čičarije) avtorja Pavla Medveščka. Je kratka pripovedka, ki nam govori o grofični, ki je izgubila zlato ovratnico pokojne matere, njeni žalosti ob izgubi in veselju, ko ji revna pastirica s pomočjo Štrpeda vrne drago darilo.

ANALIZA PRAVLJICE

Veliko pravljic se prične z materino ali očetovo smrtjo (tako tudi v podgrajski grofični na začetku izvemo, da ji je umrla mati, pred smrtjo pa ji je poklonila zlato ovratnico). Ta dogodek v realnosti povzroča najhujše stiske in to močno vpliva na otroka.

Osebe v pravljicah so vedno dobre ali slabe, vmesnih stopenj ni (v Podgrajski grofični imamo prikazane samo dobre osebe, ene izključno slabe ni). Prikazovanje obeh značajskih skrajnosti otroku omogoča, da dojame razliko med njima. Poleg tega otrok ne izbira toliko med dobrim in slabim, kolikor se odloča glede na to, kdo mu je simpatičen in kdo zoprn. Bolj ko je dobri lik preprost in odkrit, lažje se otrok identificira z njim in odkloni slabega. Prav tako, kot je pravljični junak vedno dober, je velikokrat nekaj časa čisto sam. Prav tako se pogosto osamljenega počuti tudi današnji otrok. Junaku pomaga njegova povezanost z prvobitnimi predmeti in bitji, katera pa (tako kot ostale osebe v pravljicah) nikoli niso poimenovane (tako je tudi pri pravljici podgrajske grofične, kjer nobena oseba nima imena). O njih se govori kot o »neki deklici« ali »najmlajšem bratu«.

POVZETA ANALIZA:

PRIPOVEDOVALEC: tretjeosebni, vsevedni (npr. rekel ji je)

DOGAJALNI PROSTOR: ni točno določen, je neznan (omenjeni le grad in okoliška gmajna)

DOGAJALNI ČAS: preteklik (se je vrnila, ji jo je poklonila, se je oglasil,...)

KNJIŽEVNE OSEBE: Vse književne osebe so dobre, nobena ni slabega značaja (značilnost ljudskih pravljic: oseba je lahko dobra ali slaba, vmesnih stopenj ni).

Glavna: Podgrajska grofična, po kateri je pravljica naslovljena Stranske: mati grofične, štrped, pastirica

SIMBOLI: Simbol zlate ovratnice predstavlja bogastvo, pastirica pa je simbol revščine. Simbola sta si tako med seboj nasprotna. (revščina-bogastvo)

SLOGOVNE ZNAČILNOSTI: Okrasni pridevniki (podgrajska grofična, okoliška gmajna, zlata ovratnica,...)

KONEC: je srečen (Grofična dobi nazaj svojo ovratnico, pastirica je nagrajena in dobi boljše življenje)

ZNAČILNOSTI LJUDSKEGA SLOVSTVA V PRAVLJICI:

OSEBE SO BREZ IMEN: grofična, pastirica, štrped

USTNO IZROČILO: besedilo se je prenašalo od ust do ust z pripovedovanjem, posledično se je razvilo tudi VEČ RAZLIČIC.

ANONIMNOST: avtor ni znan

POMANJŠEVALNICE: npr. mošnjiček

LIKI V PRAVLJICI:

1.) PODGRAJSKA GROFIČNA:

poštena, saj nagradi pastirico tako, kot je obljubila
čustvena: žalostna je, ker ji nihče ne prinese ovratnice
bogata toda nepokvarjena: bogastvo prikaže z mošnjičem cekinov in zlato ovratnico (zlato kot simbol bogastva)

2.) PASTIRICA:

poštena, saj sledi navodilom štrpeda in vrne ovratnico grofični.
finančno revna toda duševno bogata. Je pridna, delavna in poštena, zato jo štrped nagradi.

3.) ŠTRPED kot pravljično bitje: dela dobro in poplača trud (izbere pastirico).

LITERATURA

Slovenske pravljice, Nova revija, 2002

Bruno Bettelheim, Rabe čudežnega, O pomenu pravljic, Studia humanitatis, Ljubljana 1999

Podgrajska grofična

Vsebina

ANALIZA PRAVLJICE

ZNAČILNOSTI LJUDSKEGA SLOVSTVA V PRAVLJICI:

LIKI V PRAVLJICI:

LITERATURA

IZDAJE

ZUNANJE POVEZAVE

GLEJ TUDI