Pionirska leta

Za mojo prepoznavnost v slovenski računalniški zgodovini je kriv v veliki meri Vuk Ćosić, ki je v Delu 19. jan. 2004 objavil pogovor z mano pod naslovom Slovenski Gutenberg, zgodilo se je to ob deseti obletnici zbirke slovenskega leposlovja, ki sem ga postavil na splet. Zaupljivo me je spraševal tudi o rečeh, o katerih nisem imel pojma (npr. o licenci Creative Commons), in me s tem nagovoril, da sem si jih šel ogledat in se jim predal.

Pionirska leta
Avtor	Miran Hladnik
Naslov izvirnika	Pionirska leta
Žanr	Ob srečanju računalniških seniorjev/pionirjev, Računalniški muzej, Celovška 11, Ljubljana, torek 1. okt. 15.00
Klasifikacija

Sam sem med začetniki zato, ker delujem v stroki, kamor se študentje vpisujejo, da jim ja ne bi bilo treba delati z računalnikom, zato tu ni težko biti pionir. Pa tudi v naši stroki je bilo že kaj pred mano. Pionir je bil slavist Peter Scherber, ki je v okviru zaposlitve v GWDV v Göttingenu digitaliziral Prešernove Poezije ter napravil konkordančni slovar že leta 1977. Pionirji so bili tudi tisti nepoznani stanovski kolegi na FF, ki so se leta 1980 in 1981 odločili digitalizirati katalog 12.000 partizanskih pesmi. In še kdo.

Z mano je bilo pa takole. Na začetku 80. let je bil na univerzitetnem RC tečaj za DEC, imam še zapiske, razumel nisem dosti, prevladoval je strah, da bom udaril na kako tipko, ki bo sprožila neustavljivo računanje, ki ga bo faks moral plačati.

Leta 1986 je prišel čas nakupovalnih izletov v München, od koder smo vozili Atarije. Nakup čžš-jev od študenta Žiga Turka na Kolodvorski v Ljubljani mi ni prinesel koristi, ker jih nisem znal montirati. Spoznal sem Primoža Jakopina in njegov operacijski sistem STEVE, pozneje EVE, in 1987 nanj natipkal svoj doktorat. Na FF sem bil med mogoče prvi, ki je doktorat natisnil na 9-iglični tiskalnik v formatu A5; strešice za tiskalnik sem »sprogramiral« sam. Primož Jakopin ima status pionirja, žal pa je spregledan prispevek Petra Weissa, ki je sprogramiral vse mogoče akcentuirane in druge črke za slovanski lingvistični atlas (ZRCola).

1987 sem se že imel za nekakšnega strokovnjaka in v asistentski reviji Slava delil slavistom svoje računalniške nasvete. 1990 sem se s štipendijo za eno dobro leto odpravil v Nemčijo, k Petru Scherberju, in za rekreacijo digitaliziral slovenske klasike.

Tista leta nisem zdržal doma, 1995 sem se z družino spet študijsko odpravil za eno leto v ZDA. Seznanil sem se z internetom in po vrnitvi v strokovnem tisku razpravljal o elektronskih virih in računalniškem pisanju, s pomočjo Marka Martinca pa sem se lotil tudi slavističnega portala, ki je dobil svoje mesto v okviru Matkurje, spletne predstavitve Slovenije. Spominjam se zadreg s šumevci in raznih načinov za njihovo eksistenco na zaslonu.

1996 sem se z mladci pri računalniški reviji in s filozofom Božidarjem Debenjakom zapletel v terminološko polemiko, šlo je za boj za zgoščenko ali proti njej. Meni se zdi, da sem v polemiki zaradi zlobnega jezika zmagal. Z Debenjakom sva se pozneje pomirila, pred dobrim letom pa me je na Aškerčevi spet nadrl, ker sem se s kolesom vozil po pločniku v napačno smer.

1996–98 sem bil predstojnik oddelka in v tem svojstvu nadlegoval kolege z elektronskimi okrožnicami, ki so 1999 prerasle v diskusijski in novičarski forum Slovlit, ki prav zdaj enkrat praznuje 25 let obstoja. Mogoče je to po obsegu največ, kar sem dal od sebe.

Na predvečer preloma tisočletja, še v letu 1999, sem začel ob pomoči Primoža Jakopina na splet postavljati podatkovne zbirke, ob pomoči demonstratork pa tudi svoje digitalizirane objave in leposlovje, med njimi tudi dva učbenika. Pozabil sem že, kdo se je pozneje hvalil s prvenstvom svoje knjige na spletu, kar me je zabolelo, saj je spregledal moje prvenstvo. Ob imenovanju v rednega profesorja 1999 je rektor izpostavil moj spletni učbenik. Tudi pedagoška nagrada 2012 in Trubarjevo priznanje 2017 sta se sklicevala na mojo digitalizacijsko dejavnost.

2006 sem vstopil v svet wikijev, najprej na Wikipedijo, 2007 na Wikivir, 2009 na Wikiverzo, 2011 na Wikiknjige itd. (ves čas sem tudi na Wikimedijini Zbirki) in o tej novi paradigmi precej pisal in predaval, Wikiverza je pzp. moje osnovno delovno okolje. 2012 ali 2013 sem se navezal na Geopedijo, od 2025 dalje pa se obeta nova ljubezen OpenStreetMap v spregi z Wikipodatki. O UI ne bom rekel nič, ker je na to temo v medijih že preveč praznega govorjenja.

Objave na računalniške teme

• Skrivnost kabineta 209 b. JiS 2023.
• Boj za slovenscino, ob otvoritvi razstave v avli FF 21. 5. 2019.
• Dvajset let slovenskega spleta in slovenistika, odgovori na vprašanja J. J. Javorška 20. 12. 2013, najbrž neobjavljeno.
• Infrastruktura slovenistične literarne vede. Obdobja 2009.
• Deset slojev na Geopediji, 2013-, Dogajališča zgodovinskega romana, najobsežnejši so Partizanski spomeniki, 8450 zapisov, > 100 sodelavcev, 50.000 slik; 2024 prehajamo na OSM.
• Wikiverza 8. febr. 2009-
• Študentski projekti na Wikiviru, 2007-.
• Wikipedijski študentski projekti, 2006-.
• Jezikovni priročnik Sovene for Travelers na cedejki, 2001, leto pozneje na spletu.
• Učbenik Praktični spisovnik, 1997, v Cobissu 2002.
• Spletne zbirke zgodovinskega romana, kmečke povesti, diplom, digital. leposlovja itd. 1999-
• Diskusijski forum Slovlit 1999- (danes 1650 naročnikov, dnevna frekvenca izhajanja).
• Slovenistični študijski program 1997, Novice oddelka za slovanske jezike in književnosti 1998.
• Je že čas, da izstopimo?. Delo – KL 4. april: 14. – Ponatis pod naslovom Odlocno zoper slovenscino v Novi Atlantidi III/9–10 (1996): 206–09.
• Kompaktirajmo (sklenimo) vrste proti zgoščenki; The "zgoscenka" hate page. – Ponatis pod naslovom Odlocno zoper slovenscino v Novi Atlantidi III/9–10 (1996): 204–05.
• O računalnikih in slavistih. PC&mediji II (1996)/4: 68. – Ponatis pod naslovom Odlocno zoper slovenscino v Novi Atlantidi III/9–10 (1996): 209–11.
• Carlina acaulis* novemu slovenskemu jezikoslovcu.[Polemika z B. Debenjakom.] Delo – KL 16. maja 1996: 14.
• Po ikebani in kompavi še venec z napisom. [Polemika z B. Debenjakom.] Delo – KL 20. junija 1996: 14.
• Uredništvo literarnih in slavističnih strani na internetu, 1995.
• Elektronski literarnovedni viri in računalniško pisanje. JiS XL/7 (1995): 243–54.
• Računalnik za slavista. Slava I/2 (1987): 178–182.