Pesme III.

Ženski svet, Letnik 2, številka 4, stran 89.

U zelenoj doli

jedna ptica mala

čarno zapevala

sve od ljute boli.

Čuli su je ljudi,

pa se začudili,

kako glasić mili,

tešku tugu budi:

Kad je kogod sluša

zaboli ga duša.

Spuštaju se sene

s visi nevidjene;

ona peva čvršće

danku na rastanku,

a na kljunu tanku

kaplja krvi dršće.

Analiza

V zeleni dolini čarobna ptica jezno poje od bolečine. Ko jo ljudje slišijo, se čudijo, kako lahko tako mil glas kaže tako žalost in jo vzbuja tudi v drugih ljudeh. Proti večeru joka še glasneje, saj je prišel čas ločitve, na kljunu pa se ji pokaže kri. Skozi pesem se prepletajo motivi ptice, petja, kljuna, krvi, zelenega dola. Slednji je lahko prispodoba za pokrajino. Naša dežela je znana kot zelena dežela in lahko ji je tudi avtorica dala takšno ime. Motiva ptice in krvi sta lahko tudi simbola; ptica za človeka, kri pa simbol za smrt.

Žalostno petje ptice in kapljo krvi na njenem kljunu si lahko razlagamo na naslednje načine (interpretacija):

1. Lahko gre za simboliko prve svetovne vojne (pesem je bila namreč objavljena leta 1924, povojna leta). Kajti prisotni so motivi trpljenja, krvi, umiranja (Spuštaju se sene / s visi nevidjene … ). Zvok ptice lahko razumemo kot kroglo, ki prileti iz puške. Tudi stopica je trohej ( - U), poudarjeno kot pok ter potem zamolk. 2. Kaplja krvi lahko predstavlja zgolj trpljenje kot sestavni del življenja vsakogar, prav tako velja za motiv smrti. 3. Lahko pa si ptico razlagamo kot prispodobo za človeka, ki žaluje. To lahko povežemo s prvo svetovno vojno, ko je bilo ubitih mnogo ljudi. Človek je žalosten, ker ga čaka smrt, njega ali njegove bližnje. In proti večeru se to res zgodi. Kri postane prispodoba za smrt. 4. Lahko pa interpretiramo kot ločitev ženske od moškega zaradi smrti v boju. Krvavi boji so se po navadi dogajali zvečer.

Za razliko od Pesme II, prav tako avtorice Ive Rod, pri tej ni dvoma, ali je ljubezenska ali bivanjska, saj je jasno, da je zadnja, torej bivanjska.

Lirski subjekt je usmerjen k bralcu, vendar ne neposredno, pač pa implicitno. O avtorskem subjektu govorimo, kadar čutimo v pesmi govor samega avtorja. V pesmi sicer ni nakazano, kdo je avtor, vendar pesem lahko povežemo s prvo svetovno vojno, avtorica pa je v tem času tudi živela. To je dejstvo, ki je povezano za avtorico, časom in krajem njenega življenja. Glede na to, da se avtorica v pesmi ne razodeva, lahko govorimo epski liriki, saj pesem pripoveduje o dogodkih zunanjega sveta. Zavzeto opisuje, kaj so ljudje doživljali v tistem času, zakaj so doživljali, kako se je končalo…

Viri

Matjaž Kmecl: Mala literarna teorija. Ljubljana, Založba Borec, Zavod RS za šolstvo, 1977.

Janko Kos: Literarna teorija. Ljubljana, DZS, 2001.