Pekarna Mišmaš

Pekarna Mišmaš je slovenska pravljica, ki jo je leta 1974 napisala Svetlana Makarovič.

O knjigi

Knjiga Pekarna Mišmaš je v Sloveniji prvič izšla leta 1974. Pekarna Mišmaš je leta 1992 dobila še nadaljevanje, in sicer Pek Mišmaš v Kamni vasi, kjer Mišmaš prav tako nastopa kot glavni literarni lik. Pekarna Mišmaš je izšla v letih 1974, 1975, 1986, 1997, 1999, 2001 in 2011. Pek Mišmaš v Kamni vasi pa le v eni izdaji, in sicer leta 1992.

Svetlana Makarovič pa Mišmaša ni samo ubesedila, vendar se je poskusila tudi kot ilustratorka. Sama je namreč ilustrirala Pekarno Mišmaš, ki je bila izdana leta 1986 ter Peka Mišmaša v Kamni vasi iz leta 1992. Izdaji iz leta 1974 in 1975 je ilustrirala Marija Lucija Stupica, tiste iz leta 1997, 1999 in 2001 pa Gorazd Vahen.

Pekarna Mišmaš pa je izšla tudi kot zvočni posnetek in sicer leta 1995 in 1998 na zvočni kaseti, leta 2004 na zgoščenki, prav tako pa je izšla tudi radijska igra iz leta 1975. Leta 1977 je bila tudi uprizorjena v Lutkovnem gledališču Ljubljana v režiji Lacija Cigoja. Knjiga je primerna za otroke od treh do šestih let.

Obnova

Pekarna Mišmaš govori o naslovnem liku Mišmašu, ki je pek in peče dober kruh. Prav zaradi tega je med prebivalci vasi in sosednjih krajev zelo priljubljen. Ima pa skrivnost, saj si do dobrega kruha pomaga s čarovnijo. Mišmaš je namreč škrat in vsako noč se v njegovi kleti zgodi prava magija. Kruh mu namreč pomagajo peči miši, ki se vsako noč za eno uro spremenijo v male ljudi. So namreč začarano ljudstvo. To pa ni všeč Mišmaševi dostavljalki moke Jedrt in Mišmaševemu konkurentu, peku iz Kurje vasi. Slednji podari Jedrt kljuko, s katero nekega večera vdere v Mišmaševo hišo in odkrije njegovo skrivnost. Naslednji dan ga izda pred vsemi in od takrat Mišmaš izgine iz vasi. Pravljica se konča zelo skrivnostno, saj pisateljica nakaže, da je v eni drugi vasi videla pekarno z napisom "Pekarna Mišmaš" in čeprav ne vemo, ali je ta pekarna ravno od našega Mišmaša, nam pusti veliko upanja, da je z glavnim likom vse v redu in da še naprej peče najboljši kruh.

O liku Mišmašu

V izdaji iz leta 1975 piše tako: Mišmaš je bil majhen možiček z dolgimi črnimi brki, ki so bili videti kot dva mišja repka, in imel je bleščeče se črne oči, podobne mišjim. Bil je tako majhne postave in tako navihano je gledal, da so mnogi meščani trdili o njem, da je škrat – in čisto mogoče je to tudi zares bil. V tem citatu najdemo popoln opis osebe glede na zunanjost in si ga lahko tudi predstavljamo. Avtorica besedila uporablja v tem opisu naziv, ki nas usmerja k razmišljanju o nadnaravnih bitjih, pa čeprav Mišmaš v resnici ni ravno podoben škratom, kot si jih mi zamišljamo. Majhna, zelena bitja, z dolgim nosom, zašiljenimi uhlji in klobukom na glavi. Prav tako pa velikokrat uporablja razna nadnaravna bitja tudi v drugih delih, kot so na primer Škrat Kuzma, Kosovirja na leteči žlici, Ščeper in Mba ipd.

Še en dokaz, da je Mišmaš res imel čarovniške lastnosti, odkrijemo v izdaji iz leta 1986. To vidimo, ko se Jedrt pritoži županu o miših, župan pa Mišmašu naroči, da jih mora pobiti. Takrat se pek razjezi in ves kruh se nenadoma spremeni v kamenje, prav tako pa nenadoma izgine in nihče ga ne vidi več. Po izginotju Mišmaša pa se popolnoma spremeni tudi vas; prej vesela, je zdaj zapuščena in polna pijancev. Kar pomeni, da podoba Mišmaša predstavlja nekaj dobrega, pozitivnega. Saj že njegova prisotnost v vasi pomaga ljudem, da se imajo radi in da so zadovoljni. Ko pa "nekaj dobrega" odide iz vasi, to občutijo vsi, ljudje so nesrečni in iščejo srečo v napačnih stvareh. Z branjem knjige lahko ugotovimo, kakšen je bil Mišmaš po karakterju. Med ljudmi ni veliko govoril, ko pa je prišla noč in je bilo potrebno resno delati, je dajal navodila, opazoval potek dela in se mrščil, če kaj ni bilo v redu.

V pravljici lik Mišmaša predstavlja nekaj skrivnostnega. Morda ravno zaradi tega, ker ne govori veliko. Tudi njegove miške se obnašajo zaradi njega zelo skrivnostno in so večino časa skrite. Nihče v vasi ne more veliko izvedeti o njem in ogled peke kruha ni dovoljen prav nikomur. Vendar je bralec lahko popolnoma prepričan, da je Mišmaš zelo dobra oseba, ker se je znal prijazno nasmejati in glede na to, da je rade volje pekel kruh za prebivalce vasi, sklepamo, da je bilo zelo dober. Na začetku je Mišmaš videti kot samotar, ki živi samo za to, da zadovolji in nahrani prebivalce vasi, kasneje pa ugotovimo, da je zelo družaben. Ob miškah ga vidimo zelo veselega, sproščenega, nekako si ga predstavljamo v domači družbi. Na koncu ugotovimo, da je to edina družba, v kateri je resnično srečen. Ko se po vasi razve, da mu pomagajo miške in ko se celo župan odloči, da bo preveril, ali je to res, Mišmaš odide. Tukaj se njegova skrivnost nadaljuje. V otroku takšen konec gotovo zbudi domišljijo, ki jo nato razvija še naprej v svoji glavi.

Elementi pravljičnega

Pekarna Mišmaš je pravljica, saj vsebuje nekatere pravljične elemente. Že v začetku knjige piše, da je bil pek na vso moč podoben škratu, v nadaljevanju pa izvemo, da je to tudi bil. To se vidi iz tega, da je govoril z živalmi, torej mišmi, da so ga te dobesedno ubogale in mu odgovarjale. To, da so miši govorile, imenujemo personifikacija. Vendar pa miši niso samo govorile, temveč so se med polnočjo in eno zjutraj spremenile v majhne ljudi. Kot je v izdaji iz leta 1997 in tistih kasnejših razloženo, so ti ljudje namreč starodavno ljudstvo, spremenjeno v miši. Vendar to ni edini element, ki Mišmaša dela škrata. Vemo tudi, da zna čarati. Poleg miši pa se v knjigi pojavi še druga žival, mačka, vendar šele v izdajah od leta 1997 dalje. Tudi ta je personificirana, saj govori. Pravljično lahko gledamo tudi na to, da je iz samo treh vrečic moke spekel veliko kruha, čeprav kasneje izvemo, da je imel v kleti zelo veliko zalogo vseh živil. Pravljičen pa ni začetek knjige, saj se začne z opisom, kje se je pekarna nahajala. Torej ima elemente sodobne pravljice. V knjigi je zelo lepo opisano razmerje med barvami miši in vrsto kruha. Črne miške so zamesile črn kruh, sive miške polbelega, rumene koruznega, bele belega, mišji mladički pa so pekli pecivo za otroke. Pravljičen je tudi opis vasi in prebivalcev vasi. Bralec dobi občutek, da je to vas, kjer se imajo vsi radi in kjer vsi radi prihajajo k Mišmašu, vsi razen Jedert, ki predstavlja negativen lik v pravljici in brez katere se ta ne bi zapletla.

Pomen kruha v književnosti

Pekarna Mišmaš je v celoti povezana s kruhom. Mišmaš peče kruh, po katerega hodijo vsi, tudi iz daljnih vasi. Kurji pek mu zavida zaradi najboljšega kruha itd.

Motiv kruha je prisoten že v ljudski pesmi, ravno tako pa se ta motiv uporablja še danes. Pogosto ponazarja hrepenenje po boljšem življenju in vsakdanje preživetje. Hkrati pa poudarja tudi kruhovo posebno vrednoto in statusni simbol nekoč in danes.

Viri

Makarovič, S. (2011). Pekarna Mišmaš. Ljubljna: Mladinska knjiga.