O Wikipediji

Spoštovana Vesna Humar, odgovarjam po vrsti:

1. Neinformirani posameznik in skupnost sta negotova, nezaupljiva in nesamozavestna. V vsem vidita potencialno nevarnost, zlorabo, izkoriščanje in zaroto, upirata se novemu, tujemu in drugačnemu ter tako delujeta civilizacijsko zaviralno. Družbo je mogoče izboljšati samo, če verjamemo v možnost njenega izboljšanja in če k izboljšanju sami dejavno prispevamo. Racionalnih argumentov za tako držo ne manjka (rast prebivalstva, daljšanje življenjske dobe, večanje kulturnih izbir) in tudi naše osebne izkušnje so te vrste: kdo pa bi npr. želel živeti 50 let nazaj. Wikipedija je kot globalna spletna enciklopedija dedinja razsvetljenskega zaupanja v človeko sposobnost in voljo, da izboljšuje svoje življenje, in to s pomočjo vednosti. Zato ima prost, neoviran, tj. zastonj dostop do znanja za eno od osnovnih človekovih pravic. Civilizacijsko prelomen pa je njen apel na slehernika, naj ne bo samo pasivni uporabnik informacije, ampak tudi njen odgovorni tvorec. Wikipedijo v strpni kolaboraciji z drugimi sestavljamo, dopolnjujemo in nenehno popravljamo uporabniki sami. Ja, Wikipedija je metafora pozitivne vizije družbe.
2. Marsikje res presojajo naštete wikipedijske principe delovanja kot utopične. Ampak wikipedijska utopija traja že trinajst let in se eksponencialno širi. Nasploh je lastnost utopij njihova hitra uresničljivost. Veste, kako skromne so bile z današnjega stališča vizije slovenskih utopičnih besedil v 19. stoletju? Lepo urejena, prostorna domovanja, šola in bolnica v vsakem večjem kraju in komaj kaj več. Ivan Cankar je kot utopično označil politično združitev južnih Slovanov, pa se je zgodila v pičlih nekaj letih po njegovi izjavi. Ne, princip dajanja in sodelovanja namesto jemanja in tekmovanja, na katerem temelji Wikipedija, ni nič utopičnega v pomenu neuresničljive sanjarije, ampak delujoči zgled, kako je mogoče na podlagi višjih humanističnih idealov reorganizirati družbo.
3. Razlike med vedami in njihovimi metodologijami so posledica različnega značaja njihovih raziskovalnih predmetov. Znanstvene panoge nenehno izpopolnjujejo svoja orodja ali, če ne gre drugače, si jih izposodijo od drugod, da bi svoj predmet bolje obdelala in razumela, in hvalabogu to počne tudi slovenska humanistika. Ker biti znanstvenik ne pomeni samo udeleževati se raziskovalnih rutin, ampak pomeni tudi iskanje novih raziskovalnih možnosti in perspektiv. Sicer pa je moje obvladovanje računalnika kot literarnovednega orodja skromno: imam ga za iskanje in komunikacijo, za podatkovne zbirke in za pisanje, programirati pa žal ne znam.
4. Kje pa, ravno nasprotno je res! Jeziki brez digitalizirane kulturne dediščine in brez digitalnih orodij za njeno procesiranje so obsojeni na propad. Naše življenje se virtualizira in kar ne bo v digitalni obliki, kulturno tako rekoč ne bo obstajalo. Taka žalostna usoda res čaka majhne jezike, ki jih je med 7000 na svetu večina, skoraj 97 %. Slovenščina z dvema milijonoma govorcev spada med preostale 3 % velikih jezikov in je, vsaj v tem trenutku, dobro opremljena za preživetje.
5. Wikipedija je s svojimi 288 jeziki zaslužna za ohranjanje globalne jezikovne raznolikosti in za revitalizacijo jezikov, ki so že veljali za izumrle. Slovenščina je med njimi na 32. mestu, kar je lep znak njene vitalnosti. Njena gesla so na klik primerljiva z gesli v drugih jezikih in to je enkratna priložnost, da se s pomočjo spletnega prevajalnika (ja ja, seveda je še okoren, ampak mu gre vedno bolje) uveljavi kot upoštevanja vredna varianta globalne kulture.

O Wikipediji
Avtor	Miran Hladnik
Naslov izvirnika	O Wikipediji
Jezik	slovenski
Založnik	Primorske novice?
Datum izida	marca 2015?
Subjekt	literarna zgodovina
Žanr	odgovori na vprašanja novinarke
Vrsta medija	gradivo za članek novinarke Vesne Humar
Klasifikacija