Najdbi Prešernovih rokopisov

Luka Zibelnik, lektor slovenskega jezika na Clevelandski državni univerzi, prostovoljec v clevelandskem Slovenskem muzeju in arhivih in avtor prvih spletnih razredov slovenščine, ki so na voljo po vsem svetu, je v letos s pomočjo generalnega konzula RS v Clevelandu, Andreja G. Rodeta, naletel na dve doslej nepoznani varianti rokopisov Prešernovih pesmi Slovo od mladosti in Dohtar.

Lastnik, Evgen Favetti, se je aprila 2016 prijazno odločil, da bo rokopisa podaril clevelandskemu muzeju, kjer bodo na ogled najprej na posebnem dogodku, potem pa bodo v muzeju razstavljeni v Prešernovi sobi, ki bo posvečena Favettijevemu očetu. Ta je rokopisa dobil v dar od knjigarnarja, založnika in zbiratelja Janeza Dolžana v poznih tridesetih letih prejšnjega stoletja, ko je bil pri njem zaposlen. Kakšna je bila pot rokopisov do Dolžana, še ni znano. Mogoče sta se nahajala v rokah skrbnika Levstikove zapuščine Emila Gutmana. Levstikova zapuščina je vsebovala Čopove, Kastelčeve, Prešernove in druge rokopise, katerih glavnino je Gutman iz Gorice leta 1904 izročil ljubljanski študijski knjižnici (danes NUK), posamezni dokumenti iz nje pa so lahko ubrali tudi druga pota. Druga možnost je, da je Prešeren zapisal pesmi za priložnostno darilo in sta se ohranili v lasti dedičev obdarovanca, dokler se ni eden od njih odločil za prodajo antikvarju Dolžanu. Rokopis je pripotoval v ZDA, kamor so se Favettijevi preselili leta 1950, po smrti očeta (prav tako Evgena Favettija) pa so prišli v sinove roke. Enainosemdesetletni gospod, ki odlično govori slovensko, se zaveda pomembnosti svojega daru in z zanimanjem spremlja raziskavo rokopisov.

Oba Prešernova rokopisa sta podpisana in lepo ohranjena, Slovo od mladosti je še v bohoričici, Dohtar pa že v gajici. Rokopisa se v posameznostih razlikujeta od poznanih petih oz. šestih variant teh pesmi. Slovo je iz časa pred prvo objavo v prvi Krajnski čbelici 1830, Dohtar pa je iz časa po objavi v 4. zvezku Krajnske čbelice 1833 in pred cenzurnimi rokopisi Poezij iz leta 1846.

Najdba Prešernovih rokopisov je izjemnega pomena, saj je od zadnjega takega dogodka minilo skoraj 60 let. Strokovna analiza tekstov bo izšla v septembrski številki Slavistične revije. Z raziskavo se ukvarjajo literarni zgodovinarji Miran Hladnik, Aleksander Bjelčevič in Luka Zibelnik ter kemičarka Jana Kolar, ki bo s spektralno analizo papirja pomagala potrditi avtentičnost dokumentov; gre za prvo uporabo inovativne metode datiranja na Prešernu.

Luka Zibelnik in Miran Hladnik