Mirana Likar: Pripovedovalec

Uvod

V seminarski nalogi predstavljam primer obravnave domačega branja na primeru romana Mirane Likar Bajželj Pripovedovalec. Seminarska naloga je sestavljena iz dveh delov. V začetku predstavim avtorico, roman in vsebino romana ter recenzije ob izidu romana. Nato teoretično opišem, kako bi obravnavala domače branje glede na raven izobraževanja, z ozirom na vrsto bralca, ki ga želim razvijati. V bolj praktično zasnovanem delu naloge po sklopih oz. po posameznih učnih urah predstavljam, kako bi delo obravnavala v šoli, tj. od uvodne motivacije in lokalizacije dela do ocenjevanja znanja.

O življenju in delu avtorice

Mirana Likar Bajželj se je rodila leta 1961 v Novem mestu. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je diplomirala iz slovenščine in bibliotekarstva. Nato je bila nekaj časa zaposlena v Centralni tehniški knjižnici, nekaj časa pa je učila slovenščino na Osnovni šoli Log-Dragomer. Z literarnim ustvarjanjem se je začela ukvarjati leta 2006, objavljala je v revijah Literatura, Sodobnost, Mentor, Vpogled in na spletnem portalu Airbeletrina. Leta 2006 je za svojo kratko zgodbo prejela Onino pero, nagrado ženske priloge Dela Ona. Leta 2007 je zmagala na festivalu mlade literature Urška. Leta 2009 je pri Cankarjevi založbi izšla njena prva knjiga, zbirka kratkih zgodb Sobotne zgodbe. Knjiga je bila leta 2010 uvrščena med osmerico finalistov za nagrado fabula in nominirana za prvenec leta. Istega leta je dobila nagrado spletnega portala Airbeletrina za kratko zgodbo in bila sprejeta v Društvo slovenskih pisateljev. Njena druga zbirka kratkih zgodb z naslovom Sedem besed je izšla leta 2012 (Wikipedija. Mirana Likar Bajželj). Njene kratke zgodbe so bile doslej objavljene v različnih literarnih revijah, predvsem v Sodobnosti in Literaturi, na spletnem portalu Airbeletrina in na Radiu Slovenija. Mirana Likar Bajželj se je podpisala tudi pod prevod lastne zgodbe, ki je bila objavljena v novosadskih Poljih in Sarajevskih zvezkih. Poleg zbirk kratkih zgodb, je tudi avtorica treh romanov, romana Babuškin kovček (2017), novele Bibavica (2019) ter obravnavanega romana Pripovedovalec (2020), ki ga natančneje predstavljam v nadaljevanju naloge.

O romanu Pripovedovalec

Roman Pripovedovalec avtorice Mirane Likar Bajželj sodi med sodobnejše slovenske romane, izdan je bil leta 2020 pri založbi Goga (Novo mesto). V letu 2021 je bil tudi nominiran za Cankarjevo nagrado in nagrado kresnik, za obe se je znašel v ožjem izboru. Roman obsega 32 poglavij in 266 strani. Žanrsko bi ga lahko uvrstili med biografske in zgodovinske romane, v katerem gre za pripoved o življenju in družbeno-zgodovinskem dogajanju skoraj celega 20. stoletja, s poudarkom na čas 2. svetovne vojne. Glavni junak romana je 92 letni Nikolaj Šturm, ki se odloči, da bo zgodbo svojega življenja zaupal in pripovedoval svoji oskrbovalki Sandri Adamič, natakarici iz bližnjega lokala, s katero je vzpostavil močno vez, prav tako pa se z njo dogovori, da ji bo po njegovi smrti omogočil varno prihodnost. Nikolaj Šturm je imel nadvse pestro, težko in zanimivo življenje, v njem je namreč zamenjal več imen, uniform in položajev in identitet, se znašel na frontah in v taboriščih, bil ujetnik, ljubimec in zasliševalec, pogosto se je znašel v vrtincu dogodkov, ki so ustvarjali zgodovino, a je iz njih vedno s pomočjo iznajdljivosti, znanja, velike želje po preživetju in življenju, prišel živ.

Vsebina romana

V romanu spremljamo njegovo življenje od otroštva dalje – v začetnih poglavjih vsevedni pripovedovalec opisuje Sandro Adamič, natakarico, ki kasneje postane Nikolajeva osebna skrbnica in negovalka. Nato pa se začne pripovedovanje o Nikolajevem otroštvu in družini. Živel je z mamo samohranilko, Marijo Terezijo, oče Nikolaus mu namreč umre zaradi hude pljučnice še pred Nikolajevim rojstvom. Nikolaj že v otroštvu hitro spozna življenje revnih in borbo za obstanek, nekaj časa obiskuje železarsko šolo, ki jo zaradi vojne situacije zaprejo, s tem se pa začne njegovo tudi njegovo potovanje v svet vojn, v menjavanje sedmih uniform, identitet in nenehen boj za preživetje in obstanek. Sprva je šestnajstletni Nikolaj v vlogi partizana pogumno in odločno odšel v Zagreb, v aprilsko vojno , v kateri propade Jugoslavija, on hudo zboli in s pomočjo drugih odide na Koroško k sorodnikom, kjer se pozdravi. Od tam je mobiliziran v nemško delavno enoto znotraj Reicha. Tako odide v mesto Augsburg, kjer se uri za pripadnika protitankovskih enot proti ruskim tankom. Kasneje je premeščen v Ukrajino, kjer se sooči z bojišči na fronti, ob tem pa se mora predati ukrajinskim partizanom. Ti ga kmalu zapustijo, on pa se preda Nemcem. Z nemške strani je že obsojen na smrt, a je nekako pomiloščen tako, da ga vržejo na fronto. Tam se preda Sovjetom, ki ga namestijo v ujetniško taborišče, kjer preizkusi in doživlja nemogoče razmere. Iz teh se mu uspe rešiti zaradi svojega znanja tujih jezikov, tako da postane prevajalec in si prisvoji višje mesto v taborišču. Po tem se znajde na Kavkazu kot delavec, na 3000 metrih gradijo cesto, ki naj bi po njegovih besedah vodila v Perzijo. Njegova naslednja postaja je repatriacijsko taborišče Sovjetov, kjer mu zaradi njegove iznajdljivosti in znanja uspe postati pomočnik komandanta, dela kot skladiščnik in v livarni. Vmes se zaljubi v komandantko, a ga kmalu s posebno nalogo pošljejo v Tbilisi na šolanje, kjer postane neke vrste tajni uslužbenec in poskuša dobiti informacije o atomski bombi, raketah in o razmerah v taboriščih. Tako se preobleče v nemško polkovniško uniformo. Od tam so ga poslali domov, a to ni njegova končna postaja. Oditi mora še na zadnje bojišče, saj mora odslužiti tudi svoj jugoslovanski rok. Nikolaj se kasneje v svojem nikoli ne poroči in nima otrok. V svoji pozni starosti pa se odloči svojo zgodbo povedati Sandri, saj kot v obliki prvoosebne pripovedi pravi sam: »Zgodba zdravi, ko jo poveš, le da jo je, če prav pomislim, strašno težko povedati, ker zgodba ni le ena, zgodb je več, pa začeti je treba na pravem koncu. In premagati sram, ker boš umrl in se bojiš umreti sam.« (Likar Bajželj 2020: 21). V romanu gre za pripoved na dveh ravneh, saj se prepletata prvoosebna in vsevedna pripoved, ki se odraža tudi v tisku in zapisu samega romana. Prvoosebna pripoved, zapisana v poševnem tisku, je pripoved Nikolaja, ki jo avtorica spretno vpleta v pripoved vsevednega pripovedovalca, ki razkriva vse, tudi tisto, kar ostaja ali želi ostati skrito bodisi Nikolaju samemu ali njegovi oskrbovalki, Sandri Adamič. Pomembno je poudariti, da v romanu ne gre le za biografsko popisovanje dogodkov iz Nikolajevega življenja, čeprav je resnična zgodba bila motiv za pisanje romana. Kot v spremni besedi zapiše tudi Matej Bogataj, gre v romanu tudi za globljo temo iskanja človekove duhovne moči in notranjosti: »Pripovedovalec je zato tudi roman o iskanju svobode in o intimni zavezanosti življenju, ki je nenehno na preizkušnji. Kot pa protagonistova neverjetna, ganljiva pripoved jasno pokaže, je preživetje včasih odvisno tudi od prave ali predvsem dobro povedane zgodbe in pripravljenosti, da ji nekdo prisluhne.« (spremna beseda: Matej Bogataj) Ker v romanu torej ne gre le za prikazovanje dogajanja v času 2. svetovne vojne, temveč avtorica prikazuje in subtilno kritizira ideologije in s tem povezane totalitarne sisteme, ki so glavni vzrok za nastanek vojn, prav tako pa kaže na stisko, doživljanje in soočenje posameznika, lahko trdimo, da gre tudi za psihološki in družbenokritični roman.

Obravnava domačega branja v šoli

Roman bi zaradi zahtevnosti tematik, ki se jih dotika, obravnavala na sekundarni stopnji izobraževanja, in sicer v srednje strokovnem izobraževanju, v drugem ali tretjem letniku. Temeljni cilj obravnave domačega branja v šoli je razvijanje literarne zmožnosti (njene čustveno-motivacijske, spoznavne in vedenjske ravni). V srednjem strokovnem izobraževanju je cilj pouka književnosti razvoj razmišljujočega bralca, kjer je v ospredju, da dijaki doživljajo, razumevajo, aktualizirajo in s pomočjo svojih izkušenj vrednotijo ter poimenujejo predvsem idejno-tematske (vsebinske) plasti literarnih besedil. Menim, da roman Mirane Likar Bajželj tenkočutno in senzibilno razkriva zgodbo posameznika v času 2. svetovne vojno, kjer ta posameznik tudi preživi. Zaradi tematike romana in načina ubeseditve dijakom ponuja prostor, da lahko razvijajo lastno samopodobo, so zmožni razvijati literarno empatijo, gojijo strpnost in razvijajo moralni in socialni čut. To pa bi bil tudi moj cilj pri obravnavi tega domačega branja. Ker je med osrednjimi cilji branje književnih besedil, sem se odločila za metodo etapnega branja. Obravnavi bi namenila šest šolskih ur, ki bi potekala po naslednjem vrstnem redu:

ura Uvodna motivacija in lokalizacija (predbralna strategija)
ura do 10. poglavja JEZIK IN SLOG (medbralna strategija)
ura do 20. poglavja PRIPOVEDOVALEC (medbralna strategija)
ura do 32. poglavja MOTIVNO-TEMATSKA ANALIZA (medbralna strategija)
ura dejavnosti po branju: dramatizacija (pobralna strategija)
ura dejavnosti po branju: spis (pobralna strategija)

Dijaki bi ure domačega branja imeli enkrat na teden, tako da bi med tem časom imeli dovolj časa za branje romana in samostojno analizo. Predvidevam, da bi dejavnosti po branju lahko trajale tudi dve šolski uri. Dijaki bi si samostojno izbrali možnost zapiskov pri obravnavi; lahko bi si zapiske izdelali v obliki dnevnika pisanja, ali pa bi si oblikovali posebno mapo za domača branja, v katera bi poleg lastnih zapiskov in izdelkov dodali tudi izpolnjene učne liste, ki bi jih dobili pri posamezni uri. Tu bi zahtevala njihovo lastno angažiranost in samostojnost, njihove izdelke bi tudi sproti pregledovala, ocenila pa jih ne bi. V nadaljevanju naloge bom natančneje predstavila potek obravnave domačega branja po posameznih šolskih urah; od uvodne motivacije in lokalizacije (ura pred branjem), ur medbralnih strategij oz. etapnega (dolgega) branja – dijaki bi v enem tednu morali prebrati 10 poglavij romana, do dejavnosti po branju in ocenjevanja.

MEDPREDMETNO POVEZOVANJE

Ker je v romanu prevladujoča zgodovinska tematika in vsebuje ogromno izrazov, pojmov in imen, ki se nanašajo na čas 2. svetovne vojne, se mi je zdelo smiselno obravnavo domačega branja pri slovenščini povezati tudi s predmetom zgodovina. Sama pri urah ne bi imela dovolj časa za pojasnjevanje določenih pojmov in to hkrati tudi ni glavni namen domačega branja, zato bi se v času obravnave povezala s profesorjem zgodovine, s katerim bi se dogovorila, da lahko pri uri zgodovine vsak teden dijaki povprašajo po določenih neznanih besedah ali dogodkih iz romana. Dijaki bi te pojme napisali tudi na učne liste, ki bi jih dobili ob vsaki uri domačega branja, tako pa bi si posamezne dogodke tudi lažje predstavljali, ko bi nadaljevali z branjem literarnega dela.

1. ura obravnave (pred branjem)

UVODNA MOTIVACIJA

Uvodni motivaciji in lokalizaciji (umestitev v kontekst) bi namenila eno šolsko uro. Za to sem se odločila, saj gre za sodobnejše delo in ne za kanonizirano delo, ki bi potrebovalo več časa o razlagi obdobja, sloga ali samega avtorja in njegovega življenja. V tej uri bi najprej izvedla uvodno motivacijo, na koncu pa bi čas namenila tudi lokalizaciji, torej razlagi in zapisu podatkov o avtorju in delu. Uvodna motivacija bi potekala tako, da bi dijake najprej povprašala po asociacijah na čas 20. stoletja, preko pogovora bi opisali, kaj že vedo o tistem času z zgodovinsko-kulturnega vidika, kakšno je bilo življenje Slovencev in kako dojemajo in razumejo čas 2. svetovne vojne. Povprašala bi jih tudi, ali imajo kakšne sorodnike in znance, ki so jim kadarkoli pripovedovali zgodbe s tistega časa. To se mi je zdelo pomembno, saj so ta čas doživljaji njihovi predniki –pradedki in prababice. Prav tako bi si na spletu pogledali fotografije iz tistega časa, ob tem pa bi me zanimali njihovi občutki ob videnem. Vprašala bi jih tudi, kako dojemajo vojne, ki se zdaj dogajajo po svetu in kakšno je njihovo doživljanje in razumevanje tega. Po tem uvodnem pogovoru bi napovedala, katero delo bomo obravnavali za domače branje in kako bo obravnava potekala. Nato bi sledil pregled okoliščin nastanka romana, dijake bi napotila k branju članka z naslovom Novi roman Mirane Likar o vojaku, ki je menjal sedem identitet in prav toliko uniform. (povezava na spletno stran: https://www.rtvslo.si/kultura/beremo/novi-roman-mirane-likar-o-vojaku-ki-je-menjal-sedem-uniform-in-prav-toliko-identitet/581459). Naročila bi jim, da si ključne točke oblikujejo v alinejah. Nato bi poslušali tudi avdio posnetek 20 minutnega intervjuja z avtorico (vir: prav tako na zgoraj omenjeni povezavi), kjer pripoveduje o nastanku romana in njegovi vsebini.

LOKALIZACIJA

Ko bi prebrali in poslušali intervju, bi sledila lokalizacija dela. Dijakom bi naročila, naj s pomočjo spleta v parih oblikujejo zapiske o osnovnih biografskih in bibliografskih podatkih o avtorici. Po tem bi potekala moja razlaga o splošnih podatkih o romanu (letnica izida, založba, kratka vsebina), zapisali bi si tudi, da gre za sodobnejši roman in ga žanrsko opredelili. Pred začetkom prve ure obravnave domačega branja, bi dijakom razdelila tudi prvi učni list, na katerem so vprašanja za vsebinsko analizo, prav tako pa bi zanje oblikovala delovni list v obliki časovnice Nikolajevih življenjskih postaj (v prilogi). Ker je roman obsežen in glavni junak zamenja veliko položajev in postaj, se mi je zdelo smiselno, da si dijaki za lažje sledenje in razumevanje ustvarjajo zapiske za posamezno Nikolajevo postajo. Ob vsaki postaji bi ob branju na učni list zapisali dogajanje v tistem delu, glavne osebe, njihova lastna opažanja v obliki refleksije.

Druga ura obravnave (do 10. poglavja) – ZAČETEK ROMANA, JEZIK IN SLOG

V začetku ure bi dijake povprašala po njihovem doživljanju do sedaj prebranega, nato pa bi se lotili vsebinske analize. Z dijaki bi pregledala učne liste, na katerih bi zapisala vprašanja za vsebinsko analizo, ob tem bi se tudi pogovorili. Nato bi sledila analiza odlomka iz začetka romana. Tu bi se odločila za glasno interpretativno branje dijakov. Dala bi jim nekaj časa, da bi odlomek sami preleteli in ugotovili, da gre za sam začetek romana. Nato bi eden izmed dijakov prebral glasno.

ODLOMEK

Ko je bil človek z več imeni in v različnih črkopisih, Nikolaj Šturm, Mikola Sturm, Wolfgang Fischer, Коля Николайевич Штурм, v smrdljivih zaporniških capah priklenjen s kratko verigo, ki mu ni dopuščala skoraj nikakršnega gibanja, gospa, kjer smo spali, smo tudi srali, in je čakal na smrt, si sploh ni mogel misliti, kakšna bo. Kakšen bo. Ker kdo pa pravi, da smrt ni moškega spola? Smrt je vzel koso ... Kdo je že videl kositi Žensko? Kdo bo kosil na Koroškem, če se ne bo vrnil? Tete? Smrt je Ženska, si je rekel v neznosnem smradu celice, ko je slišal rožljanje drugih, ki jih ni hotel niti pogledati, ker bi vsak pogled lahko kaj pomenil, vsak bi lahko izzval vprašanje in vprašanje bi v polmrak zornega prostora zaneslo le še več negotovosti. Morilci, tatovi, prevaranti. Nekateri skoraj brez obleke. Še slame, na kateri bi sedeli ali ležali, nimajo. Hrano jim vržejo v mračni prostor. Kamor pade, pade. Sami se zmenijo zanjo in vemo, kdo jo dobi. Nikolaj je te že videl. Najmočnejše. V Ukrajini. Ob reki. Za žico. In smrt. Smrta. Smrti. Najmočnejši pojedo tudi človeka. Živega. Mrtvega. Vseeno je. Tu je drugače. Tu je Gruzija. In sovjetski preiskovalni zapor. Sovjetom ne moreš krasti. Še sladkorja ne, kaj šele zlata ... Ne bi smel krasti. Tete, tete bodo kosile ... Če ne bi bilo ženske, ga ne bi nikoli dobili. Smrt je ženska. Priklenjen je kot pes in čaka na hrano kot pes. Pes na golih tleh. Ženska je smrt. Smrt je ženska. (Likar 2020: 44).

JEZIK IN SLOG

Po glasnem interpretativnem branju bi sledila analiza jezika in sloga na primeru prebranega odlomka. Dijakom bi postavila nekaj vprašanj, o katerih bi se najprej pogovorili v dvojicah, nato pa bi skupaj komentirali. Odgovore bi si dijaki zapisali tudi v zvezke. Vprašanja: Kako bi opisali jezik in slog odlomka? Analizirajte izbor besed v odlomku; opazite kakšne posebnosti? Kako na vas vplivajo kratki stavki? Kakšno vlogo ima žensko poimenovanje smrti? Kako je uvodni del romana vplival na vzdušje in kakšna občutja je pri vas vzbudilo? Kakšno vlogo ima poševni tisk/kurziva?

AKTUALIZACIJA

Na koncu ure bi sledila aktualizacija prebranega. Dijaki bi se v parih pogovorili o tem, kakšno otroštvo je imel Nikolaj in kaj ga je po njihovem mnenju najbolj zaznamovalo (revščina, smrt prijatelja, odsotnost očeta itd.). Iskali bi tudi podobnosti in razlike med dogodki iz njihovega otroštva in ali so se tudi sami kdaj spraševali o svoji pripadnosti. Sledil bi skupinski pogovor.

Tretja ura obravnave (do 20. poglavja): Prvoosebni in vsevedni pripovedovalec

V tej uri bi ponovno najprej pregledali vsebino prebranega s pomočjo učnega lista. Z dijaki bi nato prebrali odlomek iz romana, ki opisuje Nikolaja na fronti. Pogovorili bi se o dogajanju na fronti, s kakšnimi mislimi in občutki se je Nikolaj srečeval. Je to strah, jeza, obup, žalost itd. V odlomku bi analizirali tudi pripovedovalca, prvoosebnega in vsevednega. Spraševali bi se po funkciji obeh in kako to vpliva na branje in razumevanje dogodkov.

Živi pa tudi fronta. Nenasitno bobni, rjove, zdi se mu, da prav po njegovem svežem mesu. Ropota. Poka. Divja. Tam bo moral streljati in ubijati. Bolj bo ubijal, večja verjetnost je, da bo ostal živ. Tako je to. Skoraj preprosto. In nič ne pomaga statistika, ki je še ne pozna in ki pravi, da le dvajset odstotkov vojakov v neposrednem spopadu zmore streljati v nasprotnika. Glavni občutji bosta zmeda in osamljenost. Nikolaj ne bo vedel, kje je in zakaj je tam. Kaj se dogaja? Kaj prihaja? Kako bo prišel domov? Občutek pred bitko bo njegova najhujša izkušnja, prevzemala ga bo nora groza, ko bo pomislil na izstrelke, na nepredstavljivo bolečino, če bo zadet, ko bi bil vsaj smrtno, bo mislil, ker je slišal, da so tudi taki, ki preživijo s pol glave, s pol telesa, a kakšno je to preživetje? Strašna tišina pred spopadom bo napeta kot gumijasta podveza za žile, ki jo ima bolničar v prvi pomoči. Pot bo tekel po obrazu. Ne bo se hotel premakniti. Streljati. Sodelovati. Dim. Blato. Ulice ne bodo videti ulice. Spraševal se bo, kakšno vlogo igra v tej drami. Zasebnost bo izbrisana. Ne bo mogel nadzorovati svojega telesa. Nemira. Tresavice. Srca. Njegov utrip bo od sto petnajst do sto petinštirideset. Vid se bo izostril. Strah ga bo hrupa. Strah ga bo kaosa. Obkrožali ga bodo kriki, iztrebki, kri, bruhanje, blato, mrtva zrkla tovarišev … Utrip bo naraščal. Potem enkrat ne bo več slišal, ne bo več videl... Smrdel bo po koncu sveta in ne bo se mogel umiti. Utrujen si, ne moreš imeti odprtih oči, misliš le na spanje. Mogoče malo na hrano. Ki je odvisna od okoliščin, od tega, kako blizu ali daleč na fronti si. Mogoče pomisliš na... kakšno žensko. Prva misel pa je zaspati. Nekateri so si v oči dajali tobak, da so lažje ostali budni. Naloga bo zapletena, od nje bo odvisna njegova usoda ... Ne glede na to, kdo od teh iz zaledja bo v kaosu z njim, Nikolaj ve: če bom tam umrl, bom umrl sam. Nobenega slovesa s kropljenjem ne bo, nobene sveče, nobenega obreda. Čuti potrebo po roki, dotiku, če bom umrl, prosi, naj me nekdo spremlja. Po bitki bo prišel kolaps. Obvisel bo. Roka na čeladi podpira ostriženo glavo, druga se naslanja na otrplo nogo ... pokrčen okoli lastne nemoči. Nekaj mora ukreniti. (Likar 2020: 111)

PRIPOVEDOVALEC

Za analizo pripovedovalca sem izbrala odlomek, ki se mi je zdel za to najbolj primeren, saj gre za prizor Nikolaja na fronti, kjer sta prisotna oba tipa pripovedovalca, njuna vloga pa se ravno v tem odlomku najbolje kaže in potrjuje. Dijake najprej spodbudim k razmisleku o naslovu romana; zakaj menijo, da je avtorica tako naslovila roman. Preko odlomka bi nato dijakom naročila, da poskušajo določiti vrsto pripovedovalca. Pozorni naj bojo na dele, kjer se perspektiva spremeni in kako to vpliva na njihov proces branja in razumevanje ter doživljanje prebranega. Ko bi določili oba tipa pripovedovalca, bi na kratko obnovili značilnosti obeh, potem pa dijake povprašala tudi, zakaj menijo, da se je avtorica odločila za dve vrsti pripovedovalca? Kakšen je učinek na bralca? Na tem mestu bi se osredotočala tudi na vprašanje, kako izbira pripovedovalca in način pripovedovanja vpliva na bralca. Vsevednega lahko povežemo s sočutjem do naslovnika, prvoosebnega z iskreno, pristno pripovedjo. Navezala bi se tudi na Aristotelovo misel o zgodovini in načini poročanja o njej. Sam je menil, da je zgodovina zgodba o tem, kaj se je zgodilo, medtem ko je poezija ali besedna umetnost zgodba o tem, kar bi se po zakonih verjetnosti utegnilo zgoditi. Preko tega bi obravnavali tudi pojem zanesljivost pripovedi.

PISMA S FRONTE

Drugi del ure bi namenila ustvarjalnemu pisanju. Dijaki bi dobili nalogo, da napišejo pismo s fronte, in sicer lahko v prvi, drugi ali tretji osebi. Predstavljajo si, da so vojak na fronti in pišejo domov osebi, ki jim je ljuba. Opišejo naj dogajanje, s čim se spopadajo, kakšne so njihove misli in občutja. S tem bi razvijali empatijo, kritičen razmislek o času vojne in totalitarnega režima. Prav tako bi jih spodbudila k razmišljanju o trenutnih vojnih razmerah po svetu. Predlagala bi jim, da s pomočjo pametnih telefonov pobrskajo po spletu, kjer lahko najdejo različne zgodbe ljudi v času vojne, ki se trenutno dogaja – pridobljene podatke pa uporabijo tudi v svojih pismih. Nekaj pisem bi nato tudi prebrali in se o njih pogovorili.

Četrta ura obravnave (do 32. poglavja): Motivno-tematska analiza in sporočilnost

V četrti uri obravnave bi dokončali etapno branje. Po pregledu vsebinske analize, bi se dijaki razdeli v 3 skupine. Vsaka skupina bi dobila primer citata, ki bi predstavljal eno izmed pomembnih spoznanj, ki jih je v težkih časih prejel Nikolaj in zaradi njih ostal živ. Njihova naloga bi bila, da v skupini citat najprej preberejo in se o njem pogovorijo, pomagajo si lahko tudi z opornimi točkami, ki bi jim jih priložila. Za to bi imeli 15 minut časa, nato pa bi sledile predstavitve posamezne skupine. V skupini bi določili glavnega poročevalca, vsak izmed dijakov pa bi se moral navezati na vsaj eno izjavo.

POGOVOR V SKUPINAH: Strategije preživetja

ODLOMEK 1: Znanje kot vrednota

Vse življenje sem bil prepričan, da mi bo koristilo, karkoli bom znal. Znanja ti nihče ne more vzeti. Če si koristen, bodo vsi gledali, da preživiš, ko bo šlo zares, ker bodo vedeli, da te bodo vsak dan potem potrebovali. (Likar 2020: 85)

OPORNE TOČKE

Vrednost znanja v ekstremnih okoliščinah in v vsakdanjemu življenju
Socialna dinamika in Nikolajeva iznajdljivost
Osebne izkušnje in primeri, kjer je znanje pomagalo pri preživetju ali napredovanju

ODLOMEK 2: Premišljen odnos do hrane'

Jedel sem šele, ko sem imel zagotovljen nov grižljaj. Raje sem bil en dan lačen, kot da bi živel z zavedanjem, da za jutri nimam ničesar. Tolažila me je misel, da ne bom umrl danes ali jutri, da bom, če bom, umrl čez nekaj dni in da je do takrat še vse življenje. Upanja nisem izgubil. (Likar 2020: 137)

OPORNE TOČKE:

Analiza preživitvenih strategij glavnega lika
Psihološki vidiki, kot so upanje, vzdržljivost, miselna naravnanost
Primerjava izkušenj lika z drugimi zgodovinskimi ali literarnimi osebami

ODLOMEK 3: Pripovedovanje zgodb zdravi Zgodba zdravi, ko jo poveš, le da jo je, če prav pomislim, strašno težko povedati, ker zgodba ni le ena, zgodb je več, pa začeti je treba na pravem koncu. In premagati sram, ker boš umrl, in se bojiš umreti sam. (Likar 2020: 21)

OPORNE TOČKE:

Terapevtska moč pripovedovanja – biblioterapija
Strah in sram pred smrtjo
Jezik in slog v romanu
Vloga in načini pripovedovanja v vsakdanjem življenju

S to dejavnostjo bi se z dijaki lotili motivno-tematske analize romana, saj bi preko pogovora oz. neke vrste diskusije prišli do pomembnih motivov, ki so bili v romanu predstavljeni; preko citatov pa bi lahko izpeljali tudi ideje in sporočila, ki jih avtorica podaja slehernemu bralcu.

Peta ura obravnave: dejavnosti po branju (uprizarjanje, dramatizacija)

Po končanem etapnem branju bi sledile dve šolski uri, namenjeni dejavnostim po branju. V prvi uri bi dijaki uprizarjali posamezne dele oz. dejanja, ki so jih v romanu najbolj prepričala in se jim zdi, da bi jih lahko tudi dobro uprizorili. Ta dejavnost se mi je zdela zanimiva, saj roman vsebuje ogromno prizorov in dogajanj, kjer bi bila možna uprizoritev, dijaki pa bi imeli s to dejavnostjo možnost, da se izrazijo in prikažejo svoje občutke skozi igro. Razdeljeni bi bili v 4 skupine, kjer bi se najprej dogovorili, kaj bodo uprizarjali, nato pa bi poskušali napisati primer scenarija. Dijakom bi tudi sama predlagala določena dejanja, ki bi bila možna za uprizoritev, npr.:

Nikolajevo slovo od Marije Terezije v aprilsko vojno
dogajanje na fronti
Nikolaj v taborišču
Nikolajeva predaja Nemcem in njegovo zaslišanje
Nikolaj kot tajni agent
Nikolajev prihod domov

Za organizacijo bi imeli v šoli časa 20-25 minut, s pripravo pa bi nadaljevali doma. Uprizoritve bi sledile naslednjo uro, vsaka skupina bi imela približno 10 minut časa. Na uro uprizoritev bi lahko povabili tudi samo avtorico romana, Mirano Likar, ki bi si njihove uprizoritve ogledala. Ob koncu pa bi sledil pogovor z avtorico, kjer bi jo dijaki lahko o romanu kaj vprašali in se pogovorili.

Šesta ura obravnave: dejavnosti po branju (pisanje spisa)

V drugi uri, ki bi jo namenili dejavnostim po branju, bi dijaki morali napisati spis z naslovom:

Lahko se premakneš, če se le odločiš. Glava je komandant, glava je vse.

NAVODILA ZA PISANJE SPISA

V spisu na kratko predstavite Nikolajevo življenje in glavne izzive ter načine njegovega preživetja. Opredelite se do njegovega odnosa do življenja in smrti, predstavite glavne tematike romana in poskušajte njegovo zgodbo primerjati z zgodbo drugega literarnega ali zgodovinskega lika, ki je (pre)živel ekstremne okoliščine. Komentirajte tudi junakova glavna spoznanja v njegovem življenju in pomislite, kako bi jih lahko povezali z aktualnim družbenim dogajanjem. Pozorni bodite na pravopisno, slogovno in jezikovno ustreznost. Spis naj vsebuje najmanj 800 besed.

Ocenjevanje

Pri tej obravnavi domačega branja se ne bi odločila za klasično ocenjevanje v obliki eseja, ampak bi ocenila dijakovo sodelovanje pri dejavnostih po branju. Ocenila bi njihovo sodelovanje pri uprizoritvah in napisan spis, na koncu pa bi vsak dobil skupno oceno. S tem bi krepila in spodbujala motivacijo za branje in sodelovanje pri uri.

Zaključek

V seminarski nalogi sem poskušala roman Mirane Likar Bajželj aplicirati v šolsko prakso kot obravnavo domačega branja. Ker sem se odločila za srednje strokovno izobraževanje, kjer je glavni cilj razmišljujoči bralec, ki doživljaja, razume, aktualizira in s pomočjo svojih izkušenj vrednoti ter poimenuje predvsem idejno-tematske (vsebinske) plasti literarnega besedila, sem se tudi pri poskusu te priprave osredotočila predvsem na te cilje. V okviru medbralne strategije bi se z dijaki preko premišljeno izbranih odlomkov dotaknili treh ravni teorije pripovedi, in sicer jezika in sloga, vrste pripovedovalca in motivno-tematske in idejne zasnove. Za dejavnosti po branju sem se odločila za uprizarjanje in pisanje spisa, saj bi tako dijaki karseda razvijali svojo sporazumevalno zmožnost, razvijali empatijo in kritičen razmislek. Roman Pripovedovalec se mi zdi za obravnavo v okviru domačega branja dovolj jezikovno in slogovno kvaliteten, prav tako pa je tudi tematsko-idejno bogat in ponuja veliko prostora za analizo, interpretacijo in nadaljnji razmislek.

Viri in literatura

Mirana Likar. Pripovedovalec. Novo mesto: Goga, 2020. Tonja Jelen. Novi roman Mirane Likar o vojaku, ki je menjal sedem identitet in prav toliko uniform. RTVSLO.si. Dostop: 18. maj. 2024. https://www.rtvslo.si/kultura/beremo/novi-roman-mirane-likar-o-vojaku-ki-je-menjal-sedem-uniform-in-prav-toliko-identitet/581459