Kriminalna zgodba
Kriminalna zgodba je drama Jožeta Javorška, izdana v letu 1955 in je ena izmed dram objavljenih leta 1967 v zbirki Gledališke igre.
Gledališke igre | |
---|---|
Avtor | Jože Javoršek |
Država | Slovenija |
Jezik | slovenščina |
Založnik | Lipa |
Datum izida | 1967 |
Klasifikacija | |
COBISS ID | 1923125 |
UDK | 821.163.6-2 |
Osebe
uredi- Matija Klanec, pisatelj
- Katarina, njegova žena
- Vijolica, njuna hči
- Mark Zidar, pisateljev produkt
- Gospod in gospa Finta, izdelovalca krst
- Toto in Zozo, barabi
- Miličnik
Povzetek
uredi1. dejanje
urediV revni baraki pisatelj piše kriminalni roman, ki se je nanj pripravljal vrsto let. Vendar vzdušje ni primerno za delo: žena mu očita, da premalo zasluži, njegovih romanov nihče ne bere, hči preganja podgane in meni, da je očetovo pisanje premalo življenjsko. Ko obe odideta, se pojavi Mark; pisatelj ga je bil tako živo napisal, da se je utelesil, rad bi si ogledal svojega "očeta". Pisatelj misli, da je Mark norec, pokliče na pomoč sosede in prijavi vsiljivca milici. Mark jo pobriše skozi okno, v mestu se seznani s Katarino in Vijolico in se jima predstavi kot star pisateljev prijatelj. Obema je všeč, še posebej Vijolici, pa tudi Mark ni ravnodušen do dekleta. Skupaj se vrnejo domov in v pogovoru z Markom se pisatelj prepriča, da je res njegova stvaritev. Tedaj pride miličnik ter odpelje Marka, ki je znan žepar in lopov, v zapor. Pisatelj spozna, da se njegova zgodba čudno obrača, brž sede za pisalni stroj in Mark se srečno izmuzne iz miličnikovih rok.
2. dejanje
urediLjubezen med Markom in Vijolico hitro napreduje. Vsi sedijo pri zajtrku kot srečna družina, ko pride gospa Finta povedat, da je pri njih miličnik, ki mu je Mark ponoči pobegnil. Katarina, ki ne mara spora z zakonom, sklene Marka izdati, toda mož jo zaklene v spalnico, sam pa brž sede k tipkanju: Mark se znajde v parku, s pajdaši bi moral izvesti rop, toda za njim priteče Vijolica; pod vplivom ljubezni se Mark upre svojemu stvarniku, ostane z dekletom, skleneta, da se bosta skrivaj poročila. Pojavita se ogorčena pajdaša, ki ju je bil pustil na cedilu, in ko slišita, da hoče Mark opustiti kriminal in spremeniti svoje življenje, ga pretepeta. Medtem je Vijolica staršem srečno oznanila svojo poroko in oče ji je prisiljen povedati resnico: Mark je stvaritev njegove dekadentne duše, kriminalec brez morale, če ga bo še ljubila, bo nehal pisati in s tem Marka ubil. Toda ljubimca se ne moreta odreči drug drugemu, vesta, da so le v ljubezni vrata v drugačno življenje, ter skleneta pobegniti. Tedaj pisatelj strga svoj roman in MArk se spremeni v okamnelo gmoto.
3. dejanje
urediObupana Vijolica prepriča očeta, naj Marka oživi, le življenje lahko rešuje probleme. Toda pisatelj postavi pogoj: Mark mora ubogati njegovo literarno koncepcijo, ne pa siliti po svoje! Mark pa ni zadovoljen s seboj, kakršen je, hrepeni po boljšem, rad bi bil preprost in pošten človek; očeta prosi, naj mu da svobodno voljo, le tako bo lahko z Vijolico zaživel kot resničen človek - sicer naj ga raje ubije. Pisatelj Marka res ustreli, si pri sosedih sposodi krsto in zabije žrtev vanjo: z literaturo je konec, propadel pisatelj je, vendar je spoznal, da ni dovolj pogumen za ta posel - Marka bo prepustil prijatelju, naj ga oživi, če hoče. Z ženo se bosta oprijela drugega poklica, sosedom bosta pomagala barvati in krasiti krste, kakšno olajšanje, kako je jasen in vesel! S Katarino se lotita dela v sosedovi delavnici, medtem pa Vijolica odpre krsto in Marka s poljubom oživi. Ljubimca se odpravita na pot, rada bi vzela s seboj še mater in očeta, rada ju imata; a starša ju ne vidita in ne slišita, preveč sta zavzeta s krstami. Mlada spoznata, da morata sama na pot - pa hitro, da ju ta nesrečni svet ne ugrabi! Za njima se razlega zverinsko razbijanje po krstah.
Opombe
uredi- Obnova citirana po Alenka Goljevšček: Alenka Goljevšček: Od A(brama) do Ž(upančiča): vsebine 765 dram slovenskih avtorje. Ljubljana : Slovenski gledališki muzej, 2011. 289-90. COBISS
Viri
urediAlenka Goljevšček: Od A(brama) do Ž(upančiča): vsebine 765 dram slovenskih avtorjev. Ljubljana : Slovenski gledališki muzej, 2011. COBISS