Joža Vombergar

Joža Vombergar, slovenski dramatik, prevajalec * 16. februar 1902, Pšenična Polica pri Cerkljah na Gorenjskem, Slovenija, † 20. oktober 1980, Buenos Aires, Argentina.

Življenje

Rodil se je v Pšenični Polici, v vasi pri Cerkljah na Gorenjskem v družini bajtarja Jerneja in Marijane rojene Cankar. Osnovno šolo je obiskoval bližnjih Cerkljah in v Kamniku. V letih 1915–1923 je v Šentvidu pri Ljubljani obiskoval klasično gimnazijo. Po opravljeni maturi se je vpisal na ljubljansko univerzo in diplomiral iz prava. Nato se je na Ptuju za poldrugo leto zaposlil kot prefekt v dijaškem domu. Sledila je selitev v Ljubljano, kjer se je preživljal z inšruiranjem in prevajanjem za razne časopise, kasneje pa je bil programski koreferent na radiu, korektor pri Slovenskem domu in tiskovni referent na ljubljanskem magistratu. Leta 1945 se je pred komunisti umaknil na Koroško, nato pa prek Italije emigriral v Argentino. V Buenos Airesu se je zaposlil na železnici, kjer je kot delavec in uradnik deloval do upokojitve leta 1968.

Delo

Z objavljanjem je začel v gimnazijskih letih ko je pisal za dijaška rokopisna glasila Jutranja zarja in Domače vaje. Hkrati se je že začel posvečati tudi gledališki dejavnosti, saj je igral in režiral na šoli ter na prosvetnem odru v Cerkljah. Med študijem je bil član katoliškega društva Borba in Akademske zveze.

Bil je med ustanovitelji založbe Drama, sourejal pa je tudi revijo Drama (Drama: Mesečna revija za ljudske igravce), kjer je objavljal prispevke o igranju in o ljudskih odrih. O gledališki dejavnosti pa je objavljal tudi v Našem valu in Slovencu. Bil je sourednik zbornika Na bregovih Bistrice, prevedel pa je roman Cirkuški otrok.

V Argentini je bil dejaven član Slovenske kulturne akcije; pri gledališkem odseku je sodeloval kot pisec in kot igralec.

Vombergarjeva dramatika

Literarna veda Vombergarja uvršča med predstavnike t.i. novejše ljudske igre. Hkrati je Vombergar eden najboljših dramatikov med predstavniki slovenske izseljenske književnosti. V njegovih delih je zaznati mojstrsko obvladovanje dramaturgije, izkaže pa se tudi kot spreten praktik.

V času službovanja v Ljubljani je napisal več ljudskih iger, ki so jih izvajala predvsem amaterska gledališka društva vključena v Prosvetno zvezo. Nekatera pa so prišla tudi na odra poklicnih gledališč in se razširila celo po zamejstvu, po vojni pa so jih igrale tudi zdomske gledališke skupine. Njegove zgodbe so večinoma postavljene v gričevnat in ravninski svet pod Kamniškimi planinami.

Bolj kot pisanje dram pa so zanj značilne komedije, v katerih prevladuje situacijska in značajska komika, ne smeši pa življenja samega.

Kot dramatik se je uveljavil že v domovini s komedijama Voda in Zlato tele ter z božično igro Vrnitev. Kmečka komedija Voda, ki je bila prvič uprizorjena v SNG Ljubljana leta 1932, je dober primer Vombergarjeve komedije, v kateri avtor izvrstno opiše človeka in neprizadeto prikazuje njegove slabosti, ki vodijo v komične situacije. Drama je bila priljubljena izbira amaterskim gledališčem in med izseljenci. Med drugim je bila prevedena tudi v slovaški, nemški in srbohrvaški jezik. Tudi komedija Zlato tele smeši človeške napake, natančneje človeški pohlep s srčno otopelostjo in mišljenjem o manjvrednosti človeka. V komediji je zaslediti norčevanje tako iz posameznikov kot tudi iz celotne družbe. Osnovna misel dela ("le delo vodi k sreči") je z obilico komičnih vložkov potisnjena vstran in vse vodi k satiri (nekdaj) trške družbe. Prvič je bila uprizorjena v Ljubljani leta 1935.

v Argentini je napisal drame Tabor brezpravnih, Napad, Razval, satirično komedijo Martin Krpan, s katero je tudi doživel svoj največji uspeh. Napad in Razval sta drami, ki se ukvarjata z vojno tematiko. v Napadu kaže medvojno realiteto, Razval pa že prehaja v simbolizem; drama se namreč konča s prehodom v misterij in alegorijo. Opraviti imamo z dramatizirano ugotovitvijo, da je za poraz domobranstva kriva izdaja, s tem pa nazorna postane podoba spopada med partizanstvom in domobranstvom. Martin Krpan velja za Vombergarjevo najdaljšo celovečerno povojno dramo. Navzven je opustil motiv medvojnosti, v bistvu pa ga je prikrito nadaljeval; združil je pripovedko o starih časih in politično dramo. Brdavsov napad je napad tujca na slovenstvo in premaga ga lahko le Krpan, ki ni posameznik, ampak simbolizira ljudstvo.

Vombergar je v Argentini napisal še dvodejanko Dva brata in Božji klic, enodejanko Materino srce in otroško dvodejanko Mavrica. Vse njegove drame so bile večinoma tudi uprizorjene, predvsem v Argentini.

Radijska dela

Štejemo ga tudi med prve slovenske pisce radijskih iger. Njegova dela je izvajal Radio Ljubljana. Pisal je z dobrim poznavanjem radijskega medija in s pisateljsko spretnostjo ter lahkotnostjo. Dramatiziral je Collodijevega Ostržka (Storžek in njegovo burkasto življenje, izvajan 1935–1936), za njegovo najuspešnejše delo pa velja cikel šestnajstih komedij Vesele in žalostne iz življenja Jake Smodlake in njegovih, ki je bil izvajan v letih 1935–1941. V njegovih delih lahko zasledimo ljudske motive (Sveti trije kralji, izvajana 1. januarja 1935; Zakleta Veronika, izvajana 1935). Na radiu se je uveljavil tudi tudi kot pisec prizorov za »domačijske in vesele večere« (Le predi, dekle, predi, 1935; Velikonočni običaji, 1935; Naš uljnjak, 1939, Pod drobnogledom, 1945). Dve njegovi radijski enodejanki (Čudo kresne noči in Sveta brata Ciril in Metod) sta leta 1937 izšli v zborniku Ob kresu.

Seznam ostalih del

• Čudni snubci, med 1920 in 1930
• Goreča ljubezen (Pogorelec), med 1920 in 1930
• Pod Lutrovim Jarmom, okrog 1920
• Pozdravljen, Ljubljanski škof!, 1949
• Smola, med 1920 in 1930
• Ubogi častihlepnež, med 1920 in 1930
• V novi dobi, 1920

Izdana bibliografija

Dramatika

• Dve drami slovenskim odrom (1932) COBISS
• Voda (1932 COBISS, 1935 COBISS, 1973 COBISS)
• Vrnitev (1932) COBISS
• Zlato tele (1934) COBISS
• Martin Krpan (1966) COBISS

Prevodi

• Ferdinande Freiin von Brackel: Cirkuški otrok (1929) COBISS

Literatura

• France Koblar. Slovenska dramatika: Druga knjiga. Ljubljana: Slovenska matica, 1973. COBISS
• Lah, Adrijan. Joža Vombergar. Slovenska književnost. Kos, Janko, Dolinar, Ksenija, Blatnik, Andrej (ur.). Ljubljana: Cankarjeva založba, 1996. 507. COBISS
• Slovenska izseljenska književnost 3: Južna Amerika. Žitnik, Janja (ur.). Ljubljana: Rokus, 1999. COBISS

Zunanje povezave

• Slovenski biografski leksikon 1925–1991. Elektronska izdaja. SAZU, 2009