Janko Kos, Začetki slovenske dramatike in Evropa

Uvod

Za seminarsko nalogo pri vajah iz predmeta Uvod v študij slovenske književnosti, sva si izbrali članek Začetki slovenske dramatike in Evropa, katerega avtor je Janko Kos. Članek govori o začetnem oz. mladostnem ustvarjanju Antona Tomaža Linharta. Avtor se osredotoči na delo Miss Jenny Love. V članku je predvsem govora o tem, da naj bi se Linhart v mladih letih zgledoval predvsem po tujih pisateljih. Omenja se Shakespeare in pa nemški avtorji tistega časa.

Problem

Na podlagi tega sva se odločili, da postaviva dve hipotezi:

1. Linhart se je pri delu Miss Jenny Love zgledoval po angleškem dramatiku Williamu Shakespearu.

2. Linhart se je pri delu Miss Jenny Love zgledoval po nemških avtorjih.

Pri analizi članka se bova osredotočali predvsem na to, po katerem avtorju se je Linhart najbolj zgledoval, ali ima delo kaj podobnosti s Shakespearovimi liki in njegovim stilom pisanja ali najdemo več podobnosti z nemškimi avtorji.

Terminologija Sturm und Drang: preveden kot Nevihte in stresa je ime gibanja v nemški literaturi in glasbi, ki je potekala od leta 1760 pa do 1780. Gre za prehod iz plemiško – meščanskih krogov v srednji in nižji sloj.

Viharniška dramatika: vsebuje motiv tiranizma.

Razsvetljenstvo: začetek in temelj modernega obdobja evropske kulture in zgodovine v nasprotju z dotlej uveljavljeno cerkveno in teološko usmerjeno kulturo (Ernst Troeltsch).

Predromantika: nasprotje klasicizmu in vladajočemu racionalizmu- zmaga čustev in globoko občutje narave (Daniel Mornet).

Žaloigra: v njej so junaki žrtve drugih junakov, njihovih ravnanj, spletk, zarot in prevar, ki jih vodijo negativna čustva.

Avtor članka Najprej bova predstavili avtorja članka potem pa še Antona Tomaža Linharta. Avtor članka Začetki slovenske dramatike in Evropa je Janko Kos. Janko Kos je slovenski književni teoretik, zgodovinar in kritik. Rodil se je 9. marca 1931, v Ljubljani. Leta 1956 je na Filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz primerjalne književnosti, leta 1969 pa še doktoriral. Delal je kot dramaturg v lutkovnem gledališču in gimnazijski profesor. Leta 1970 je dobil izredno, 1975 pa redno profesorsko mesto za primerjalno književnost in literarno teorijo na Filozofski fakulteti. Od leta 1983 je redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, v okviru katere je nekaj časa upravljal tudi Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU. Poznamo pa ga tudi kot sourednika številnih revij in knjižnih zbirk ter kot glavnega urednika Literarnega leksikona. Veliko je prispeval k razlagi pesniškega dela in razvoja, največjega slovenskega pesnika, Franceta Prešerna. Raziskoval pa je tudi dela drugih pomembnih ustvarjalcev v slovenski književnosti, med drugimi Valentina Vodnika, Ivana Cankarja in Matijo Čopa. Raziskoval je sodobno književnost. V slovensko literarno teorijo je vpeljal novo sistematiko ter raziskoval osnove razdelitve literarne zgodovine na obdobja. Poleg njegovih znanstvenih raziskav ga poznamo tudi kot avtorja številnih učbenikov za srednje šole.

Kot zanimivost pa sva našli njegove sorodstvene vezi: Janko Kos je sin slikarja Tineta Kosa, oče literarnega zgodovinarja Matevža Kosa, tast pisatelja in urednika Igorja Bratoža ter bratranec pesnika Daneta Zajca.

Anton Tomaž Linhart

Anton Tomaž Linhart je slovenski dramatik, pesnik in zgodovinar. Rodil se je 11. decembra 1756 v Radovljici, umrl pa je 14. julija 1795, v Ljubljani. Deloval je kot dramatik, gledališčnik in pa tudi kot zgodovinopisec. Pomemben je bil tudi na področju šolstva in knjižničarstva. Linhartov oče je bil priseljenec s Češke, ukvarjal se je z nogavičarsko obrtjo. Linhart se je na začetku šolal v domačem mestu, nadaljeval pa v Ljubljani. Za nekaj časa je vstopil v stiški samostan, nato pa je na Dunaju študiral trgovske in finančne vede. Po vrnitvi se je zaposlil kot arhivar pri škofu, kasneje je postal knjižni revizor, šolski komisar, slovničar in nazadnje tajnik kranjskega deželnega glavarstva.

Leta 1786 je postal komisar ljubljanskega okrožja in v treh letih povečal število podeželskih osnovnih šol v tem okrožju iz 9 na 18. Zelo se je zavzemal za ustanovitev osrednje in javne študijske knjižnice v Ljubljani. Na njegovo pobudo so ustanovili licejsko knjižnico v Ljubljani. Ta pa je bila predhodnica današnjega NUK – a. Prvo delo je napisal, ko je bil še študent. Pesniška zbirka se je imenovala Cvetje s Kranjskega (Blumen aus Krain), napisana pa je bila v nemščini. Tudi njegovo naslednje delo, žaloigra Miss Jenny Love, je bila napisana v nemščini. Izšla je leta 1780. Pod vplivom slovenskih razsvetljencev, predvsem pod Zoisovim vplivom je začel ustvarjati v slovenščini. Priredil in prevedel je komedijo nemškega dramatika Richterja Die Feldmühle (Podeželski mlin), ki jo je naslovil Županova Micka. Županova Micka predstavlja prvo slovensko komedijo. Prvič so jo uprizorili leta 1789. Po vzoru Beaumarchaisove komedije Figarova svatba je napisal še daljše delo Ta veseli dan ali Matiček se ženi. Uveljavil pa se je tudi kot zgodovinar, v nemščini je napisal Poskus zgodovine Kranjske in ostalih dežel južnih Slovanov Avstrije (Versuch einer Geschichte von Krain und den übrigen Ländern der südlichen Slaven Oestérreiches). Delo je sestavljeno iz dveh delov. Prvi del opisuje praslovansko dobo in je izšel leta 1788, drugi z opisom preseljevanja ljudstev in naselitve ter kasnejšega političnega razvoja starih Slovencev pa je izšel leta 1791.

Do leta 2010 smo poznali samo eno Linhartovo uprizoritev. Ta je bila objavljena v pesniškem zborniku Blumen aus Krain (Cvetje s Kranjskega), izdelal ga je graški bakrorezec Johann Veit Kauperz.

Zanimivost pri Linhartu je utemeljitev imena mesta Ljubljana. Linhart naj bi zapisal, da naj bi srednjeveški prebivalci ob reki Ljubljanici, v nemščini (Laubach) izgovarjali, kot ljubljena. Iz tega pa naj bi nastala beseda Ljubljana.

Povzetek članka

Članek govori o začetnem ustvarjanju Antona Tomaža Linhart. Največ je govora o njegovi prvi žaloigri Miss Jenny Love. Najprej je v članku govora o podobnostih s Shakespearom. Izvemo, da je v zbirki Blumen asu Krain citiral Hamleta (Linhart citira iz Hamleta v pesmi Ein Mann, ein Wort). Lahko domnevamo, da ga pozna v orginalu ali pa se je z njim seznanil iz različnih nemških predelav. Linhartova tragedija je s Shakespearom povezana samo prek likov, ki pa imajo slabe – temačne lastnosti. Tudi nemški avtorji se niso zgledovali samo po Shakespearovih grozotah, zgledovali so se tudi pa njegovih motivih. Linhart je svoje delo bolj povezal z baročno dramsko tradicijo, kot pa viharniškim kultom Shakespeara. Slovenski literarni zgodovinarji pa so prepričani, da so na Linharta bolj vplivali nemški avtorji, ki so bili njegovi sopotniki. V njegovi tragediji naj bi se prepletale smeri baroka, razsvetljenstva in predromantike. Podoben stil lahko zasledimo tudi v Lessingovih delih. Največkrat se izmed nemških avtorjev omenja Gotthold Ephraim Lessing. Omenjata se tudi dva njegova dela Miss Sara Sampson (1755) in Emilia Galotti (1772). Med nemškimi avtorji najdemo tudi Friedricha Maximiliana Klingerja in njegovo delo Die Zwillinge (1776). Največ podobnosti je med Miss Jenny Love in med Miss Saro Sampson, nekaj pa jih je tudi v Emilli Galotti. Linhartovo igro moramo gledati kot meščansko tragedijo, v kateri pa se je najbolje izoblikoval prav Lessing. Primerjava oseb pokaže podobnost med obema deloma, osebe pa se med sabo razlikujejo po značajih, konec je prav tako podoben, različni sta le osebi, ki umreta. V tragediji lahko zasledimo tudi nekaj predromantičnih sestavin (slikovite gorske pokrajine na Škotskem, grajsko okolje, grozljivo atmosfero). V članku lahko preberemo, da je žaloigra Miss Jenny Love začetniška igra, ki ne temelji na predromantičnih idejah ampak na razsvetljenskih idejah s preostankom baroka. Govora je tudi, da naj bi bilo delo začetniško, da glavni problem ni dovolj vidno zasnovan. Na koncu se avtor preseli še v njegovo poznejše ustvarjanje, lahko pa bi ga imenovali zrelejše obdobje. Preberemo lahko še o njegovih priredbah Richterjeve igre Die Feldmühle – Županova Micka in Beaumarchaisove komedije La tolle journee ou le mariage de Figaro – Matiček se ženi. Literarna zgodovina je našla veliko sprememb, ki kažejo na Linhartovo samostojnost (sprememba kraja dogajanja, socialne zvrsti, uvedba ljudskega jezika, spremenil je politično dogajanje, ki ni bilo aktualno za domače razmere, opuščal je tudi nekatere like in ublažil je erotično obarvanost izvirnika, najpomembnejša pa je sprememba glavnega junaka). V središče pa je tako Linhart postavil razum.

Primerjava Miss Jenny Love in Miss Sare Sampson, Emillie Galotti in Shakespeara Pri delu seminarske naloge sva si pomagale tudi z dvema knjigama: • Alfonz Gspan: Zgodovina slovenskega slovstva, 1, 1956, str. 390 • Jože Pogačnik: Zgodovina slovenskega slovstva, II, Maribor, 1968, str. 179, 180

Miss Jenny Love: Delo Miss Jenny Love se dogaja na Škotskem. V delu je zanimiv predvsem bogati lord Herington, ki je nasilnež (kar se ujema s Shakespearovimi temačnimi liki). Lord ubija, ščuva ljudi med sabo, razdira družinske in prijateljske vezi. Na koncu s takimi dejanji uniči samega sebe. V delu pa najdemo tudi meščansko dekle Miss Jenny Love, ki jo tiranski lord ugrabil in jo zadržuje proti njeni volji. Lord je vanjo zaljubljen in jo želi prisiliti, da bi tudi ona vzljubila njega. Dekletu pa srce narekuje drugačno odločitev, kot si želi lord Herington. Razplet je takšen da oče mlade Jenny Love z nožem ubije lorda Heringtona. Podobnosti med deli: Miss Sara Sampson: • podobnost najdemo z v naslovu dela, • motivne podobnosti: tip junakinje, tip zapeljivca, socialni položaj večine oseb, razplet Emillia Galotti: • v obeh delih najdemo plemiča (negativen lik) • podobnost v razpletu • podobni položaji oseb Shakespeare: • podoben dogajalni prostor • podobni liki negativnih oseb • * pri branju dodatne literature sva ugotovili, da je se Linhart v delu veliko zgledoval tudi po Shakespearu. Delo ima povezave s Hamletom, Kraljem Learom in Machbetom

Zaključek in ugotovitve Iz članka je razvidno, da se je Linhart samo delno zgledoval po Shakespearu. Ni ga posnemal po stilu pisanja, ampak je njegovim likom dodal značilnosti, kakršne so imeli Shakespearovi liki. Pri delu Miss Jenny Love ne najdemo nobene povezave s stilom, ki ga ima Shakespeare. Linhart je svojim likom dodal samo negativne značilnosti Shakespearovih likov. Več podobnosti pa lahko najdemo med Linhartovim in Lessingovim delom. Podobnost najdemo v zgodbi in osebah samih. Tragediji se razvijata zelo podobno, različen je samo konce. V tragediji so prisotne podobne osebe (npr. barona sta negativna, zlobna lika, tudi dobre osebe so si med seboj zelo podobne.) Podobnost Miss Jenny Love lahko najdemo kar z dvema Lessingovima deloma, Miss Saro Sampson in Emillio Galotti. Zato lahko trdimo, da se je Linhart zgledoval predvsem po nemških avtorjih. Med vsemi pa se je najbolj zgledoval po Lessingu.

Tako sva prišli do ugotovitve,da la lahko prvo hipotezo potrdiva samo deloma, drugo pa sva potrdili v celoti.

1. Hipoteza: Linhart se je pri delu Miss Jenny Love po Shakespearu zgledoval samo po osebnostih njegovih junakov (negativnih junakov). – DELNO POTRJENA HIPOTEZA * (Iz članka, je razvidno, da se ni zgledoval po Shakespearu. Iz dodatnega grdiva pa lahko potrdiva hipotezo v celoti).

2. Hipoteza: Linhart se je veliko zgledoval po nemških avtorjih. Z nekaterimi je imel podoben slog pisanja, z drugimi pa je imel podobno dogajanje. Največ podobnosti je z nemškim avtorjem Lessingom. – HIPOTEZA JE V CELOTI POTRJENA

Za zaključek naj poveva še, da je bilo to prvo Linhartovo dramsko delo. Pri tem je pomembno poudariti, da takrat še ni znal točno izluščiti bistva in dela prilagoditi slovenskim razmeram. Pri kasnejših prevodih in priredbah je že oblikoval svoj slog in tudi svoje ideje. Ideje, ki se niso skladale z življenjem pri nas je priredil ali pa jih je čisto spremenil. Primer takšnega dela je Matiček se ženi.

Viri in literatura

Kos, Janko, 1985: Začetki slovenske dramatike in Evropa. Jezik in Slovstvo 7/8. Gspan, Alfonz, 1956: Zgodovina slovenskega slovstva, 1. Str. 390. Pogačnik, Jože, 1968: Zgodovina slovenskega slovstva 2., 179 – 180. http://sl.wikipedia.org/wiki/Anton_Tomaž_Linhart (zadnjič gledano, 20. 12. 2010)