Henry James: Obrat vijaka

Uvod

Delo Obrat vijaka je prosto izbirno delo za obravnavo za domače branje. Napetost, nenavadni obrati in srhljivost so prvine, ki učence privlačijo in so jim zanimive. Delo omogoča sodobne metode pouka, ki učence spodbujajo h kritičnemu mišljenju, učitelj pa mora pri načrtovanju slediti temeljnim ciljem pouka. V seminarski nalogi sem načrtovala potek domačega branja novele. Avtor Henry James v delu odpira raznovrstne tematike – najbolj opazen je konflikt med dobrim in zlom. Predvidevam, da bi delo zaradi kompleksnosti dogajanja, oseb in vzdušja obravnavali v gimnaziji v zaključnih letnikih. Avtor Henry James, rojen v ZDA, je velik del svojega življenja preživel v Evropi. To ga uvršča med ameriške – svetovne avtorje, lahko pa se ga obravnava tudi v sklopu evropske literature. Živel in deloval je na prelomu iz 19. stoletja v 20. stoletje, v obdobju fin de siècle (konca stoletja). Zato se mi zdi najbolj smiselno delo obravnavati v 3. letniku gimnazijskega programa. Domače branje bi potekalo v obliki etapnega branja v treh delih, da bi učenci lažje in bolj sledili prebranemu. Aktivnosti bodo zasledovale cilje problemskega in problemsko-ustvarjalnega pouka (Žbogar 2013).

Henry James

Henry James, eden pomembnejših ameriških pisateljev in kritikov, je bil rojen v New Yorku, Združene države Amerike, 15. aprila 1843. Njegova družina je imela močne kulturne in intelektualne korenine. Njegov oče Henry James starejši je bil priznani teolog, medtem ko je bila njegova mati, Mary Walsh James, hči irskega poslovneža (Fišer 1982: 138). Henry je odraščal v okolju, kjer je bil že od zgodnje mladosti izpostavljen literaturi ter umetnosti. Njegova izobrazba je bila raznolika, saj je študiral tako v ZDA kot v Evropi. Kljub temu, da je bil rojen v Ameriki, je večino svojega življenja preživel v Evropi, kjer je razvil svoj edinstven literarni slog in postal znan po svoji izredni, mojstrski rabi jezika. Leto dni (l. 1875) je živel in delal v Parizu, kjer je obiskoval krog Flauberta, Zolaja, Edmonda de Goncourta. Leta 1976 pa se je preselil v London, kjer je ostal naslednjih 40 let (Fišer 1982: 137). Jamesova literarna dela pogosto obravnavajo teme, kot so identiteta, kultura, moralnost in kompleksnost medosebnih odnosov. Njegovi romani so znani po svoji psihološki globini in kompleksnosti značajev. Med njegova najbolj znana dela spadajo Portret neke gospe (1881), Ambasadorji (1903) in Obrat vijaka (1898) (Fišer 1982: 138). Poleg svojega dela kot pisatelj je bil Henry James tudi cenjen literarni kritik in esejist. Njegova kritika je bila priznana zaradi svoje intelektualne ostrine in analitične globine. V svojih eseji je obravnaval številna literarna vprašanja ter razpravljal o pomenu umetnosti in literature v sodobni družbi. James je bil leta 1911, 1912 in 1916 nominiran za Nobelovo nagrado za književnost. Njegova dela so še vedno aktualna in priljubljena med bralci po vsem svetu, saj ponujajo globok vpogled v človeško naravo in kompleksnost človeških odnosov. Henry James je umrl 28. februarja 1916 (Fišer 1982: 138).

Obrat vijaka

Delo Obrat vijaka (orig. The Turn of the Screw) je grozljiva novela avtorja Henryja Jamesa. Zgodba sledi mladi guvernanti, ki prevzame skrb za siroti Floro in Milesa na podeželskem posestvu Bly. Postopoma začne doživljati čudne in strašljive dogodke, kot so nenavadni pojavi in občutek, da ju ogroža nekakšno nepojasnjeno zlo. Guvernanta kmalu ugotovi, da sta otroka povezana z duhovoma prejšnjih služabnikov, ki sta bila vpletene v neetično vedenje. Kljub njenim prizadevanjem, da bi ju zaščitila, se zdi, da otroka nista popolnoma nedolžna, kar postavlja vprašanje, ali je nevarnost res v zunanjih silah ali pa je v otrocih samih. Novela zaključi z odprtim koncem, ki bralca pušča z dvomi in različnimi interpretacijami o resnični naravi groze, ki se razkriva v zgodbi (James 1982). Delo je bilo prvič objavljeno leta 1898. Znano je po svoji mešanici grozljive atmosfere, psihološke kompleksnosti in subtilne naracije. Glavne značilnosti tega dela kot celote so:

Grozljiva atmosfera: Obrat vijaka je znan po ustvarjanju močne grozljive atmosfere. Zgodba se odvija v zapuščeni podeželski hiši, kjer skrivnostne sile vplivajo na dogajanje. Preplet različnih prizorov, grozljivi pojavi in občutek neugodja v bralcu so ključne značilnosti te atmosfere.
Večplastnost pripovedi: James spretno uporablja večplastno pripovedno strukturo, ki bralcu omogoča, da razmišlja o različnih interpretacijah dogodkov. Okvirna zgodba bralca vpelje v zgodbo, ki jo pripoveduje eden od likov. To ustvarja negotovost in dvome glede resničnosti dogodkov, ki jih bralci doživljajo.
Psihološka kompleksnost: Liki v delu so bogato razviti in psihološko kompleksni. Glavni lik, guvernanta, je prikazan kot oseba, ki se spopada z lastnimi notranjimi demoni, medtem ko skuša razumeti skrivnostne dogodke, ki se odvijajo okoli nje. Njen odnos do otrok, ki jih varuje, ter njena čustva in strahovi dodajajo globino in kompleksnost zgodbi.
Vprašanje otroške nedolžnosti: Ena od osrednjih tem v romanu je vprašanje otroškega vedenja in njegovega vpliva na odrasle. Skozi vedenje otrok, ki jih varuje guvernantka, se pojavljajo vprašanja o nedolžnosti, zlobi in moči otroškega uma. To ustvarja napetost in dvome o naravi otroškega vedenja ter postavlja vprašanja o resnični naravi grožnje v zgodbi.
Odprta interpretacija: Obrat vijaka je znan tudi po svoji odprti interpretativni naravi. James pusti številne podrobnosti in dogodke odprte za različne interpretacije, kar bralcu omogoča, da razmišlja o različnih možnostih in sklepih glede zgodbe. To je eden od razlogov, zakaj je delo še danes predmet številnih razprav in analiz v literarnih krogih.

Časovna razporeditev

Roman Obrat vijaka je izredno kompleksno delo, ki od bralca zahteva poglobljeno in razmišljujoče branje, zato sem se odločila, da bo obravnava potekala po metodi domačega branja – etapno branje. Delo vsebuje veliko podrobnosti in odpira mnoge probleme ter tematike, zato se mi zdi tovrstna metoda najbolj primerna. Kultivirani bralec je tista stopnja v bralnem razvoju posameznika, ki je cilj gimnazijskega pouka književnosti. Kultivirani bralec naj bi imel sposobnost poglobljenega in polnega doživljanja leposlovja za potrebe lastne interpretacije in je sposoben izraziti lastno dojemanje leposlovja tudi na ravni, ki se v tuji literaturi imenuje praktična kritika (Krakar - Vogel 1996). Obravnava bi potekala po naslednjem razporedu. Število ur namenjenih posameznem delu se lahko sproti prilagodi, glede na potek in tempo dela.

1. obravnava: uvodna motivacija in najava besedila, načrt dela v prihodnjih urah, 2. obravnava: obravnava prvega dela novele Obrat vijaka (uvod do vključno s 4. poglavjem), 3. obravnava: obravnava drugega dela novele Obrat vijaka (od 5. do vključno s 14. poglavjem), 4. obravnava: obravnava zadnjega dela novele Obrat vijaka, 5. obravnava: obravnava dela kot celote.

Pri načrtovanju dela sem zasledovala cilje iz učnega načrta za gimnazije (2008: 6, 7), ki predvideva, da se učenci pri delu in tudi drugače pogovarjajo vljudno in strpno, spoštujejo mnenje drugih, izražajo svoje mnenje in ga utemeljijo; besedila poslušajo in berejo razmišljujoče in kritično, razčlenjujejo in vrednotijo jih z različnih vidikov ter prepoznavajo morebitno manipulativnost; tvorijo učinkovita, razumljiva, ustrezna in jezikovno pravilna ustna in pisna besedila. Hkrati pa sem sledila tudi procesnorazvojnim ciljem, ki predvidevajo razvijanje zmožnosti branja in interpretiranja književnih besedil; razvijanje splošne sporazumevalne zmožnosti; pridobivanje književnega znanja; širjenje spoznanj o književnosti, kritična aktualizacija, njihovo uvrščanje v širši kulturnorazvojni kontekst (UN 2008: 16–17).

Obravnava dela v obliki domačega branja

Obravnava domačega branja bi potekala po metodi etapnega domačega branja. Delo, ki sicer na prvi pogled ni zelo dolgo, je pa zelo kompleksno, odpira mnoge tematike in probleme. Tako bi branje potekalo v treh delih. Večina ali vsaj del pouka bi potekala preko problemsko-ustvarjalnega pristopa. Najpogosteje se ta način izvaja preko metode pogovora, pri čemer učitelj usmerja razpravo ob upoštevanju povezave med učnimi cilji in dejavnostjo. Učitelj ima vlogo organizatorja in spodbujevalca ter preverja razumevanje književnih problemov pri učencih, jih spodbuja k sistematičnemu reševanju ter raziskovanju problema iz različnih perspektiv. Delo običajno poteka individualno, v parih ali skupinah, kar zahteva sodelovanje in spodbuja izmenjavo mnenj. Pomembno je, da je učno okolje podporno in stimulativno ter omogoča sproščeno izvajanje pouka. Ta pristop spodbuja učence k aktivnemu sodelovanju pri reševanju problemov, razvijanju kritičnega razmišljanja, ustvarjalnosti ter samostojnemu in timskemu delu (Žbogar 2013: 96).

Uvodna ura

Uvodna ura bo potekala pred samim branjem oz. obravnavo besedila. V tej uri se učenci seznanijo s potekom dela, učitelj najavi besedilo in ga umesti v kontekst. Da se učenci lažje in bolje pripravijo za samostojno delo, najprej izvedemo uvodno motivacijo:

Učencem dam kratek odlomek, ki vsebuje fantastične elemente. Nato jih prosimo, naj v manjših skupinah analizirajo odlomek ter ugotovijo, kako se kažejo fantastični elementi, kako se resničnost in fantazija razlikujeta in prepletata.

Izbrani odlomek je iz dela Obrat vijaka (James 1982: 54, 55), ki ga bomo obravnavali v sklopu domačega branja.

Zdaj ne bi mogla reči, od kod sem dobila odločnost, niti kaj me je vodilo; vendar sem odšla naravnost skozi predsobo, držeč svečo visoko, dokler nisem zagledala visokega okna nad zavojem na stopnišču. V tistem trenutku so mi silovito vdrle v zavest tri reči. Bile so bolj ali manj istočasne, pa vendar je bilo, kot bi bliskovito sledile druga drugi. Od močnega sunka je moja sveča ugasnila in videla sem, da je bila v bledi svetlobi zgodnjega jutra, ki je premagovalo mrak, nepotrebna. Naslednji hip sem videla, da nekdo stoji na stopnicah. Govorim, kakor bi bili to zaporedni prizori, vendar nisem potrebovala nikakršnega časovnega razmaka, da sem se zbrala za svoje tretje srečanje s Quintom. Stvor je bil prišel do ploščadi na stopnišču, na pol poti navzgor, bil je torej cisto blizu ona; ko me je zagledal; se je sunkovito ustavil in se zastrmel vame prav tako nepremično, kakor me je nepremično gledal takrat. Prepoznal me je ravno tako dobro, kot sem jaz prepoznala njega; in tako sva si v hladnem, umikajočem se mraku z rahlim sijem v visokem oknu in odsevom na lošču hrastove stopnice pod njim stala iz oči v oči v skupni napetosti.

Po delu v skupinah prediskutiramo, do kakšnih ugotovitev so prišli učenci. Učitelj učence ves čas usmerja z različnimi vprašanji, kot so: »Kaj je v zgodbi strašljivega, kaj menite o pojavi Quinta, dvomite v njegov obstoj, se vam zdi podoben običajnemu človeku, kakšno je ozračje v odlomku, kako ste doživeli sam prostor …?« Potem sledi sklep ugotovitev, ki jih učitelj in učenci zapišejo v zvezek. Torej ugotovitve, kaj je značilno za fantastično literaturo. Učitelj učencem pojasni, da bodo v naslednjih tednih prebirali novelo Henryja James, to delo umesti v kontekst (obdobje na prelomu stoletja) ter pove nekaj osnovnih podatkov o avtorju. Te pripravi v obliki drsnic, ki si jih učenci tudi prepišejo v zvezek. Za zaključek učitelj učence popraša, katero delo z elementi fantastike že poznajo in kaj na podlagi prebranega odlomka od dela pričakujejo. S temi vprašanji učitelj učence spodbudi k doživljanju prebranega in k raziskovanju svojega horizonta pričakovanj. Učencem podamo tudi navodila za delo v prihajajočih urah. Obravnava dela bo potekala v naslednjih 4. tednih, na koncu pa sledi tudi ocenjevanje. Branje bo potekalo v treh etapah, torej bo razporejeno čez tri tedne, zadnja ura bo namenjena obravnavi dela kot celote. Učenci si bodo za sprotno branje lahko izbrali dve različni metodi »dnevniškega zapisa«. Prva je v obliki spletnega dnevnika, kjer bodo v svoj One drive (z dostopom učitelja) namesto tradicionalnega pisnega dnevnika branja lahko učenci pisali na primer blog ali digitalno zapisovalno orodje, kjer lahko redno beležijo svoje misli, odzive in analize. Drugi način pa je dnevnik branja v video obliki, pri čemer učenci svoje misli in odzive delijo v obliki inovativnih, kratkih video posnetkov. Za dva načina sprotnega beleženja sem se odločila, saj potrebujejo učenci pri drugi obliki zapisa pametne telefone s kakovostno kamero in snemalnikom zvoka, hkrati pa morajo imeti nekaj spretnosti s tovrstnim delom. To je namenjeno predvsem tistim, ki so radi kreativni na ta način, da se jim zagotovi razvijanje njihove kreativnosti. Prvi način pa učencem zagotavlja bolj tradicionalen način dnevnika branja, pri tem pa poskrbimo tudi za tiste učence, ki bi se zaradi tehnologij lahko znašli v zagati.

Prva obravnava besedila

Do prve ure obravnave morajo učenci prebrati uvod dela in prva štiri poglavja. Torej do dela, ko se guvernanta prvič sreča z duhom Quinta. V tem delu še ne ve natančno s čim oz. s kom se je srečala, vendar jo prevzemajo čudni občutki. Pri prvi obravnavi učence najprej povprašam, kakšni so njihovi vtisi o prebranem. Kaj se jim je zdelo nenavadno, kaj menijo, da je guvernanta videla. Po skupnem uvodu sledi delo v skupinah. Vsi imajo na voljo tudi tablice ali računalnike. Učenci morajo za uspešno delo sodelovati, si izmenjevati mnenja, svoja mnenja morajo znati argumentirati in jih podkrepiti z deli besedila, zato je res pomembno, da vsi učenci delo tudi preberejo.

Navodila za delo v skupinah so naslednja:

Prva skupina natančno predstavi posestvo Bly in hišo, v kateri prebivajo. Naredijo tudi skico, z IKT (tablice) lahko naredijo s pomočjo spleta »plakat« vtisov in približnih slik, ki jih spominjajo na dogajalni prostor.
Druga skupina predstavi povezavo okvirne zgodbe s samim dogajanjem. Hkrati pa raziščejo ozadje in kontekst nastanka literarnega dela, vpliv avtorjevih izkušenj in okolja na samo delo.

Fišer navaja, da se avtor s pomočjo okvirne zgodbe reši odgovornosti za neverjetne elemente, vendar je v delu opaziti, da je okvirna zgodba precej netipična. Ves okvir je prikazan na začetku, »medtem ko je konec rezek, strm in ravno ne omogoča distanciranja« (Fišer v James 1982: 129). Okvir ima v delu Obrat vijaka drugačno vlogo – gre za uvajanje teme percepcije, ki se bralcu navidezno skozi delo odpira, hkrati pa ostaja ravno enako posrednikov, ki to zamajejo. Ob tem pa okvir dela ne zapira, kot je to navadno, ampak vanj vnese ravno obraten pojav, sam tekst odpre navzven (Fišer v James 1982: 129).

Tretja skupina izpostavi elemente fantastične pripovedi v izbranih poglavjih in napiše, zakaj naj bi šlo za fantastiko in ali bi ob tem lahko govorili tudi o realistični pripovedi. Svoje ugotovitve podkrepijo z natančnimi opisi in citati iz dela.

Fantastična literatura nam omogoča, da raziskujemo globine človeške domišljije in se soočimo z vprašanji, ki presegajo naše ustaljene meje razumevanja. V njenem svetu se srečujemo z nenavadnimi junaki, skrivnostnimi bitji in nepojasnjenimi dogodki, ki nas spodbujajo k razmišljanju o naravi resničnosti in človeške eksistence (Fišer v James 1982: 130).

Četrta skupina mora natančno predstaviti ključne dogodke, ki vodijo prvi del zgodbe. To storijo na inovativen način, lahko se odločijo za predstavitev s slikami, lahko pobrskajo za videoposnetki ali pa se odločijo za lastno uprizoritev.

Te dogodki so: prvi in najpomembnejši je srečanje guvernante z duhom; uvod, kjer se razkrije okvirna zgodba in nam pojasni, da gre za posredovano zgodbo, kar upravičuje naš dvom v samo dogajanje.

Učenci izsledke svojih ugotovitev predstavijo sošolcem, te si med predstavitvami delajo lastne zapiske, ki jim bodo kasneje služili tudi kot učno gradivo. Učitelj med delom v skupinah kroži med skupinami, jih usmerja in preverja, da ostajajo pri ugotovitvah na »pravi poti«, hkrati pa preverja, da vsi učenci sodelujejo.

Druga obravnava besedila

V naslednjem tednu so morali učenci prebrati delo od poglavja 5. do vključno s 14. poglavjem. V naslednji učni uri bodo učenci delali z besedili. Vsak izmed njih bo dobil odlomek, ki ga bo predelal. Učenci odlomek postavijo v kontekst in ugotovijo, zakaj so te odlomki ključni, kaj v guvernantinem obnašanju lahko razberemo iz teh delov besedila in kaj nam v odlomkih povedo preostale literarne osebe. Učenci morajo za uspešno rešeno nalogo upoštevati širši kontekst besedila, zato je pomembno, da delo dobro poznajo. Učenci imajo kot pomoč tudi projekcijo s ključnimi povedmi iz besedila, okoli katerih gradijo svoje ugotovitve. Ob tem pa ima učitelj pri sebi tudi lističe z vprašanji, ki učence vodijo do bolj temeljitih ugotovitev. Ko/Če učenci ugotovijo, da so izčrpali misli lastne interpretacije, imajo na voljo lističe z vprašanji, ki jih usmerjajo v poglobljeno razmišljanje. Učenci po samostojnem delu poročajo o svojih ključnih ugotovitvah ter dopolnjujejo ugotovitve sošolcev.

Odlomek 1: V tem sem se nenadoma zavedela, da imava na drugi strani Azovskega morja zelo pozornega gledalca. To spoznanje je raslo v meni na najbolj čuden način na svetu – najbolj čuden, če ne štejem čudne, docela tuje podobe, v katero se je nemudoma strnilo. Z ročnim delom sem bila sedla – kajti predstavljala sem nekaj, kar je lahko sedelo – na staro kamnito klop, ki je gledala na ribnik; in v tem položaju me je začel navdajati, ne da bi bila kaj videla, oddaljen, a nadvse razločen občutek navzočnosti neke tuje osebe. Kljub čudovito prijetni senci dreves in okrasnega grmičevja je bil zrak prepojen s svetlobo vroče, mirujoče popoldanske ure. Nikjer ni bilo ničesar dvoumnega; ničesar vsaj gotovo ne v prepričanju, ki se je iz trenutka v trenutek jasneje oblikovalo v meni, kaj bom videla naravnost pred seboj na drug strani jezera, ko bom dvignila oči. V tistem odločilnem trenutku so bile še vedno uprte v šivanje, s katerim sem se bila zaposlila, in se dandanes občutim svoj krčeviti napor, da jih ne bi premaknila, dokler se toliko ne pomirim, da se bom zmogla odločiti, kaj naj storim. Nasproti mi je stala tuja podoba – podoba, ki sem ji v trenutku strastno oporekala pravico biti tam na obali. Spominjam se, kako sem si naštevala možnosti, kako sem se opozarjala, da ni ničesar bolj naravnega kot to, da se je kak okoličan, morebiti celo sel, poštar ali trgovčev vajenec iz vasi, ustavil tam. To opominjanje je prav tako malo vplivalo na moje prepričanje, kot je vplivalo – vedela sem, četudi se še vedno nisem ozrla – na naravo in obnašanje najinega obiskovalca. Ničesar ni bilo bolj naravnega kot to, da so vse te reči tiste druge reči, tiste, ki prav gotovo niso ta (James 1982: 39).

Odlomek 2: Deklica je bila spet vstala, tokrat ugasila svečo, in se spet splazila – z namenom, da bi opazovala ali se morda nečemu odzvala – za zastor, od koder je zdaj gledala v noč. Da je tokrat nekaj videla - prejšnjikrat, kot sem se bila prepričala, ni bilo tako, – sem vedela, ker je nista motila niti svetloba, ki je znova zalila sobo, niti šum, ki sem ga povzročila, ko sem si v naglici nataknila copate in si nadela ogrinjalo. Skrita, zavarovana, zatopljena se je očitno naslanjala na okensko polic – oknice so se odpirale navzven – in se vsa predajala tistemu, kar je videla. Velika polna luna ji je bila v pomoč in ta okoliščina je vplivala na mojo naglo odločitev. Gledala je prikazen, ki sva jo bili srečali ob jezeru, a tokrat ni bilo mene, da bi ji s svojo navzočnostjo kot takrat preprečila sporazumevanje z njo. Moj namen je bil priti, ne da bi jo motila, po hodniku do kakega drugega okna, ki gleda na isto stran. Prišla sem do vrat, ne da bi me bila slišala; splazila sem se ven, zaprla vrata in z druge strani poslušala, da bi slišala kakšen glas od nje. Medtem ko sem stala na hodniku, sem upirala oči v vrata sobe njenega brata; bila so le deset korakov stran in pogled nanje je v meni na nepopisen način spet prebudil čudni vzgib, ki sem ga malo prej imenovala svojo skušnjavo. Kaj ko bi šla naravnost noter in stopila k njegovemu oknu? (James 1982: 58, 59).

Odlomek 3: Nekega nedeljskega jutra smo šli v cerkev; mali Miles je hodil ob meni, njegova sestra pa malo pred nama poleg gospe Grose, tako da sva ju dobro videla. Bil je pri svež, jasen dan po daljšem času; ponoči je bilo padlo malo slane in v čistem in ostrem jesenskem zraku so cerkveni zvonovi zveneli skorajda veselo. Moje misli so hodile po poteh, ki so bile za tisti čas kaj nenavadne: hvaležno sem bila ganjena od ubogljivosti, ki sta mi jo izkazovala moja mala varovanca. Kako da mi nista nikdar vela za zlo moje neprestane, moje neizprosne družbe? Vse bolj mi je bilo jasno, da sem dečka tako rekoč pripela k svojemu krilu in da bi se po načinu, kako sta najini družabnici urejeno korakali pred nama, moglo deti, da sem se zavarovala pred nevarnostjo upora. Bila sem kot ječar, ki z enim očesom nenehoma pazi na morebitna presenečenja in pobege. Toda vse to – mislim na njuno veličastno malo vdajo – je spadalo v posebno verigo dejstev, ki ji ni bilo videti konca. Miles je bil oblečen v nedeljsko obleko, ki jo je bil ukrojil kroja njegovega strica, mož s prefinjeno roko, ki je gojil posebno ljubezen do čednih telovnikov, pa tudi cenil gosposkost svojega malega naročnika; in v tej opravi je vsak del njegove podobe tako jasno razodeval pravico do neodvisnosti, privilegije, ki sta mu jih podeljevala njegov spol in njegov položaj, da ne bi bila mogla reči ničesar, ko bi nenadoma zahteval svobodo. Najbolj nenavadno naključje je hotelo, da se je ravno takrat, ko sem razmišljala, kako bi odgovorila na take zahteve, v resnici začenjala revolucija. Imenujem jo revolucijo, kajti zdaj vidim, kako se je ob njegovih besedah dvignil zastor za ozadje dejanje moje strašne drame, za neizogibno katastrofo, ki sem jo videla tisti trenutek bliže kot kdaj prej. »Povejte mi, lepo vas prosim, draga moja,« je rekel očarljivo, »kdaj se bom vendar, prosim vas, vrnil v solo?« (James 1982: 74).

Lističi kot pomoč za odlomek 1:

Razmisli, ali gre zgolj za občutek prisotnosti tuje podobe ali je podoba res prisotna.
Kakšna je okolica ob jezeru? Kako to vpliva na celotno vzdušje in doživljanje?
Kakšni občutki so v guvernanti?
Kaj vidi Flora?

Lističi kot pomoč za odlomek 2:

Kako bi presodili vedenje otrok?
Kaj bi storili vi, če bi ugotovili, da otrok gleda skozi okno sredi noči?
Kakšna je vloga Milesa v tem odlomku?
Kakšna je vloga mesečine?

Lističi kot pomoč za odlomek 3:

Kakšen odnos je čutiti med guvernanto in Milesom? je začelo med njima vladati zaupanje?
Kaj je mišljeno s tem, da se je začela revolucija?
Kako bi na podlagi odlomka in širšega poglavja označili Milesa?
Kaj pomeni, da je bila guvernanta kot »ječar«, zakaj?

Tretja obravnava besedila

Osebe, tj. vzgojiteljica, Miles ter Flora in gospa Grose se v delu močno razvijajo in spreminjajo, zato se mi zdi smiselno, da se ura nameni tudi obravnavi razvoja literarnih oseb. Učenci v parih obravnavajo psihološki razvoj oseb: guvernante, Milesa in Flore ter gospe Grose. Ob tem raziščejo medsebojne povezave med njimi, kako njihovi pogledi in dejanja vplivajo na druge vpletene. Motiv otroštva in odraščanja spoznavamo skozi odkrivanje Flore in Miles, ki se soočata s prehodom iz otroštva v svet odraslih, pri čemer se spopadata z različnimi moralnimi dilemami in konflikti, ki jih povzročata duhova in njuno odkrivanje odraslega sveta. Guvernanta se ves čas sooča z vprašanjem, ali so duhovi resnični ali so plod njene domišljije in odkriva motiv negotovosti, medtem ko tudi skozi gospo Grose spoznavamo motiv moči, saj se v odnosih med liki kažejo razlike v moči in privilegiji ter vpliv teh razmerij na dogajanje. Učenci v parih predelajo ključne elemente in dogodke, ki vplivajo na razvoj oseb. Pojasnijo, kako so se osebe razvijale same in v soodvisnosti od drugih. To naredijo za eno osebo, tisto, ki jim je po naključju dodeljena (žreb številk, pri čemer je 1 guvernanta, 2 otroka, 3 gospa Grose). Učitelj mora biti pozoren, da so pari razdeljeni enakomerno, kar pomeni, da se lahko pri tem izvede tudi diferenciacija (v par združimo učenca, ki imata nivo znanja različen). Po izvedbi dela v parih, sledi združevanje v večje skupine. Učenci, ki so obravnavali isto osebo, se združijo. Na večji list papirja oz. plakat naredijo časovno premico, kjer prikažejo razvoj osebe in dogodke, ki so imeli na ta razvoj največji vpliv. Učenci po skupinskem delu na kratko predstavijo svoje ugotovitve. Učenci dobijo za vsako izmed oseb učni list, ki ga ob predstavitvah sošolcev izpolnijo (glej priloga).

Četrta obravnava besedila

Zadnja ura obravnave dela kot celote bo potekalo v obliki debate. Novela namreč odpira kar nekaj tematik, ki bralce razdvojijo na dva pola.

Prvi naslov debate: Otroška nedolžnost ali zlo.

Drugi naslov debate: Dvojna narava resničnosti: resničnost duhov ali plod guvernantine domišljije.

Učenci bodo tako razdeljeni v 4 skupine. In sicer: delo izžareva otroško nedolžnost ali otroka v delu nista nedolžna in se ju že polašča zlo in hudobija ter duhovi, ki se v delu pojavljajo, so resnični ali so plod vzgojiteljičine domišljije in je vir zla prav ona, ki s svojimi halucinacijami išče razprtije v odnosih. Najprej bodo imeli znotraj skupine nekaj časa (približno 10 minut), da se pogovorijo o svoji dodeljeni tezi, da najdejo tisto, s čimer jo bodo zagovarjali. Po pripravi se skupini posedeta ena nasproti druge. Prostor pred tablo je posebej pripravljen – učenci se posedejo za mize tako, da si skupini z nasprotujočimi si tezami sedijo ena nasproti druge. Tako si potem izmenjujejo mnenja, zagovarjajo in spodbijajo različne argumente. Učenci, ki ne sodelujejo neposredno, so pri tem razsodniki, ki ocenjujejo in si beležijo svoje opazke. Na koncu se na podlagi slišanega opredelijo, katera skupina jih je s svojimi argumenti bolj prepričala in zakaj.

Ocenjevanje

Po koncu šolske obravnave domačega branja dobijo učenci nalogo: Ustvarjalno pisanje z vidika literarne osebe (guvernante, otrok, gospe Grose, drugi prebivalci posestva Bly). Učenci si izberejo enega izmed likov, katerega perspektivo želijo upodobiti. Na podlagi izbrane literarne osebe napišejo zapis, ki opisuje konec zgodbe. Učenci se poskusijo vživeti v misli, čustva in razmišljanje lika o koncu in o dogodkih, ki so do tega zaključka pripeljali vpletene. Učni načrt (2008: 44) predvideva, da dijak »sodelujejo s projektno-raziskovalnim delom, preizkusijo pa se tudi v ustvarjanju – ustvarjalno pisanje, uprizarjanje, recitali ... na izhodiščih pridobljenih bralnih izkušenj«. »Ustvarjalnost je miselni proces ustvarjanja novih idej ali poustvarjanje nove celote iz idej, ki že obstajajo. Ustvarjalno pisanje je miselni pisni proces pisnega izražanja zamisli v (novih) besedilih ali iz sestavin, ki že obstajajo, poustvarjanje vsebinsko smiselnega, povezanega in zaokroženega besedila« (Blažič 2003: 6). Del ocene pa bo tudi končni izdelek sprotnega branja – tj. video ali spletni dnevnik, ki ga učenci sproti nalagajo na za to predvideno platformo.

Zaključek

Delo Obrat vijaka pred bralca postavlja izziv interpretacije besedila. Številni literarni kritiki in raziskovalci so se lotili analize tega dela z namenom razumevanja njegovega globljega pomena in sporočila. Jamesova spretna uporaba grozljive atmosfere in dvoumnih motivov nam omogočajo, da delo raziskujemo na mnoge načine in da se interpretacija besedila skoraj ne konča. V seminarski nalogi sem podala nekaj predlogov in načinov obravnave dela. Tovrstna obravnava omogoča učenčevo poglobljeno razmišljanje o besedilu, o motivih in temi ter predvsem o globljih in skritih pomenih besedila. Razvejani in psihološko dodelani liki omogočajo, da učenci o njih razmišljajo in se vanje poglabljajo. Hkrati pa nam odprt konec pokaže, da našim interpretacijam ni konca. Metode in načini priprave pouka, ki sem jih podala kot primer pri obravnavi dela, so takšni, da od učencev zahtevajo razmišljanje onkraj samega besedila. Učenci poleg same interpretacije besedila vadijo tudi delo v skupinah, poslušanje drug drugega, strpnosti, sprejemanje mnenj drugih in lastne argumentacije, kar se mi zdi izredno pomembno ne le za pouk slovenščine, pač pa tudi za življenje nasploh.

Viri in literatura

Milena Mileva Blažić. Kreativno pisanje: vaje za razvijanje sposobnosti kreativnega pisanja. Ljubljana: GV Izobraževanje, 2003.

Henry James. Obrat vijaka. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1982.

Srečko Fišer. Fantastika: literarna zvrst in literarna tema (Ob Jamesovem Obratu vijaka). Obrat vijaka. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1982.

Boža Krakar Vogel. Didaktika književnosti pri pouku slovenščine. Ljubljana: Rokus, 2020.

Boža Krakar - Vogel. Literarna teorija kot sestavina metodičnega sistema šolske interpretacije pri vzgoji kultiviranega bralca. Jezik in slovstvo, let. 41 (1996), št. 7/8.

Učni načrt za slovenščino v gimnaziji, 2008. http://eportal.mss.edus.si/msswww/programi2010/programi/media/pdf/un_gimnazija/un_slovenscina_gimn.pdf.

Alenka Žbogar. Za dejaven pouk književnosti. Jezik in slovstvo, let. 52 (2007), št. 1. Ljubljana: Filozofska fakulteta.

Alenka Žbogar: Iz didaktike slovenščine. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije, 2013.