Feničanke

Dramatis personae:

• Ojdip, tebanski kralj
• Jokasta, njegova mati in žena
• Polinejk, Eteokel in Antigona, njuni otroci
• Kreon, Jokastin brat
• Menoikeus, njegov sin
• Teiresias, vedež
• Manto, njegova hči, nema vloga
• Pedagog, Antigonin vzgojitelj
• oproda Eteoklov
• sel
• zbor feničanskih deklic

Razčlenitev

Prizor	Prisotne osebe	Glavni lik	Vsebina	Vloga zbora
Prvi	Jokasta	Jokasta	Jokasta pride iz kraljeve palače in soncu, bogu Heliju tarna o svojem življenju. Omožila se je z Lajom. Ta je, ker dolgo nista imela otrok, odšel k Apolonu in ga prosil za potomce. A bog ga je posvaril, naj raje nima otrok. Dobil bo namreč sina, ki ga bo ubil. A kljub tej napovedi sta z Iokasto imela otroka, sina Ojdipa. Ko je videl, da se je napoved uresničila, je svojega sina dal pastirjem. Ojdipa je vzgajala kraljica. Ko je odrasel, je začel iskati svoje starše. Laja pa je zanimalo, če je njegov sin še živ, zato je odšel spraševat po njem. Ko sta se nekje na poti srečala, je prišlo do prepira in Ojdip je ubil svojega očeta. Poročil se je z Jokasto in postal gospodar mesta. Imela sta dva sinova, Polinejka in Eteokla ter dve hčeri, Antigono in Ismeno. Ko je Ojdip spoznal, da se je poročil z lastno materjo, se je zabodel v oči in oslepel. Njegov mlajši sin Polinejk je odšel po svetu, Eteokel pa je za eno leto prevzel prestol mesta. Zmenila sta se, da ko bo minilo eno leto, zamenjata, in bo takrat Polinejk prevzel prestol. Toda Eteokel po enem letu ni hotel predati oblasti Polinejku. Ta je odšel v Arge, se poročil, zbral tamkajšnjo vojsko in se vrnil ter zahteval svojo zemljo in prestol. Mati Jokasta sedaj hoče, da se brata med seboj pobotata.	/
Drugi	Pedagog, Antigona	Antigona	Mati je Antigoni dovolila, da gre gledat vojsko, ki se bliža mestu. Pedagog preveri, če je kje kak meščan, in ko vidi, da ni nikjer nobenega, se Antigona lahko ozre po ogromni vojski. Pedagoga sprašuje po imenih vojakov. On pa ji pove, kdo so ti vojaki.	/
Tretji	Zbor	Zbor	Zbor je skupina feniških deklet, ki potujejo iz Tira v Delfe. Opisujejo svoje potovanje. Na poti so se ustavile v Tebah, kjer se bliža vojna in vlada strah.	Opisovanje njihovega potovanja, opisovanje vzdušja ob približevanju vojne
Četrti	Zbor (vodnica zbora, vodnica b, vodnica c), Polinejk	Polinejk	Polinejk previdno vstopi v mesto. Straža mu je brez težav odprla mestna vrata. To se mu zdi sumljivo, zato iz previdnosti vzame meč v roke. Zasliši zbor in se ga ustraši, zato dekleta vpraša kdo so. Dekleta mu odgovorijo, nato pa Polinejka vprašajo kdo je on. Tudi on jim odgovori. Nato zbor pokliče Jokasto.	Opisovanje svojega porekla
Peti	Jokasta, Polinejk, vodnica zbora	Polinejk	Mati se razveseli Polinejka, ki ga že dolgo časa ni videla. Vsi so ga pogrešali, predvsem ona in Ojdip. Polinejk ji prizna, da ga je vleklo domov. Bil je po krivici pregnan in zaradi tega mu je bilo zelo hudo. Še huje mu je zdaj, ko vidi, da tudi njegova mati trpi. Jokasti razloži kako se je zgodilo, da se je poročil. Toda Jokasti njegova poroka ni všeč. Polinejk ji pove, da je njegov brat kriv, da je prišel nad mesto z vojskama Danajcev in Mikencev, saj je bil zaradi Eteoklovega kršenja dogovora med njima v to prisiljen. Mati prosi naj ju z bratom pobota.	Spodbuja Jokasto, da pobota svoja sinova
Šesti	Eteokel, Jokasta, Polinejk, vodnica zbora	Polinejk	Jokasta hoče, da se njena sinova pogovorita in pobotata. Polinejk je zaradi prekletsva, ki ga je Ojdip izrekel nad njim in Eteoklom, odšel iz mesta. Po enem letu naj bi se vrnil in prevzel prestol in oblast brez vojne in prepirov. Toda Eteokel ni izpolnil obljube. Še vedno si lasti njegov delež in oblast. Polinejk je pripravljen umakniti svojo vojsko, če mu Eteokel da, kar mu pripada. Če pa mu ne da, kar je njegovo, bo mesto napadel. Vendar ima Eteokel preveč rad oblast, da bi jo izpustil iz rok. Polinejk izzove Eteokla na dvoboj.	Bogove prosi, naj ju pomirijo; komentiranje Polinejkovega in Eteoklovega govorjenja

Prizor	Prisotne osebe	Glavni lik	Vsebina	Vloga zbora
Sedmi	zbor Feničank	zbor	Zbor opiše zgodovino Teb, ko je Kadma, sina feniškega kralja Agénora (od tod povezava Feničank z mestom), in njegove brate oče poslal na pot v iskanje sestre Europe, katero je Zevs v podobi bika odnesel na Kreto. Med iskanjem je Apolon Kadmu naročil , naj opusti iskanje in sledi kravi, ki mu bo prišla naproti; na kraju, kjer bo legla, naj ustanovi naselbino. Kadmos je tako sezidal grad Kadmejo, okoli katerega so nastale Tebe. Pod gradom je bival Aresov zmaj, ki ga je Kadmos ubil in, po nasvetu boginje Atene, posejal njegove zobe — iz zob so zrasli možje v oklepih (t. i. Sparti = 'posejani'). Kadmos je mednje vrgel kamen, kar je raznetilo prepir in Sparti so se med seboj pobili, samo eden je ostal (Ehion). Sledi prošnja zbora bogovom, naj pridejo v naselbino svojih vnukov in odvrnejo zlo od Teb.	Opis zgodovine Teb; prošnja bogovom za mir.
Osmi	Eteokel, Kreont	Eteokel	Ker sestanek s Polinejkom ni obrodil sprave in miru, Eteokel na posvet pokliče Kreonta, ki pa mu prinese novico o ujetju argejskega vojščaka, od katerega so izvedeli, da se sovražnik pripravlja na obkolitev Teb. Eteokel se ob tej novici razburi in hoče takoj v spopad, vendar ga Kreont opozori, da je sovražnikova vojska premočna in naj raje v boj stopi preudarno in previdno. Kreont mu razloži, da namerava sovražnik s sedmimi prvaki s tropi poslati na sedem vrat Teb, zato Eteoklu predlaga, naj on stori enako. Eteokl se strinja, preden se odpravi v boj z bratom, pa Kreontu naroči, kaj naj v primeru njegove smrti — Kreontu reče, naj se njegov sin Haimon naj poroči Antigono, naj poskrbi za Jokasto, naj povpraša vidca Teiresiasa glede božje volje o prihodnosti (to mu naroči, ker Eteokel sam ne verjame videnjem), Kreontu naroči tudi, da v primeru Polinejkove smrti njegovega trupla ne smejo pokopati v tebansko zemljo, kdor koli bo to storil, mora umreti ne glede na njihov rod. Eteokel odide v boj.	/
Deveti	zbor Feničank	zbor	Zbor Feničank očita Aresu (bog vojne) željo po krvi in smrti ter neposlušnosti zbora. Očitajo mu tudi podžiganje obeh udeležencev (Tebancev in Argejcev). Bogovom zbor očita preživetje Ojdipa, saj je bil ta že od rojstva zapisan pogubi; sedaj Ojdipovemu prekletstvu sledi drugo prekletstvo — spor Ojdipovih sinov, katera sta sad sramotne združitve. Nadaljevanje opisovanja zgodovine Teb; Zevs Kadma poroči zAfroditino in Aresovo hčerjo Harmonio; svatbe se udeležijo vsi olipmski bogovi, in tako Kadmos postane praded Teb.	Kritika bogovom
Deseti	Teiresias, Kreont, Manto, Menoikeus	Teiresias	Videc Teiresias prispe do palače in pove Kreontu, da je utrujen, saj se je vrnil iz Aten, kjer jim je pomagal do zmage, zato so mu dali zlati venec. To Kreonta malce pomiri, nakar Teiresiu opiši stanje Teb in mu razloži, da mu je Eteokl naročil, naj ga vpraša, kako lahko rešijo mesto. Teiresias odvrne, da bo ogovoril le zaradi Kreonta (Eteokl mu je nekoč rekel, da ne verjame videnjem). Teiresias pove, da je dežela Teb že dolgo bolna — odkar se je rodil Ojdip, ki si je kasneje zaradi prekletstva vzel vid, njegova sinova pa sta hotela prikriti njegovo prekletstvo in se sama izmuzniti božji jezi in sta ga zaprla. Ojdip ju je zaradi njunih dejanj preklel. Teiresias pove, da je svaril, vendar ga nihče ni poslušal, zato sedaj naroči Kreontu, naj ga posluša, če hoče rešiti Tebe; pove, da je samo ena pot za rešitev Teb, vendar je noče povedati. Kreont ga nato prisili v izrek prerokbe, kljub prisotnosti Kreontovega sina Menoikea. Prerokba pravi, da mora Kreont zaklati svojega sina Menoikea, če hoče rešiti Tebe. Kreont se začne v trenutku prerokbi izogibati in hoče Teiresia nagnati. Teiresias me razloži, da mora do tega priti le v Kreontovi družini, saj mora umreti pravnuk zmajskega rodu (potomec Spartov). Kreont in njegova sinova so edini še čisti potomci, vendar Haimon ne šteje, ker ima obljubljeno nevesto. Teiresias poda Kreontu dve možnosti — ali ta reši domovino ali sina.	/
Enajsti	zbor Feničank, Kreont, Menoikeus	Kreont	Kreontu se zdi situacija jasna — sina ne bi nikoli ubil za mesto, saj nihče ne bi ubil lastnega sina; pove pa, da je pripravljen sam umreti za domovino. Sinu naroči, naj takoj zbeži iz Teb, preden se novica razve po mestu. Pošlje ga čez v Tesprotijo na dodonska tla, kjer imajo tudi zavetišče. Menoikeus očeta pošlje po zlato za na pot, sam pa reče, da se mora samo še posloviti od Jokaste, ki mu je bila kot mati.	Sočustvovanje s Kreontom
Dvanajsti	Menoikeus	Menoikeus	Menoikeus pove, da je ukanil očeta, saj noče biti strahopetec in noče izdati domovine. Feničankam pravi, da gre umreti za rešitev mesta. Žrtvoval se bo tako, da se bo povzpel na vrh obzidja in se ubil nad jamo zmaja.	Menoikeus govori zboru
Trinajsti	zbor Feničank	zbor	Opis, kako je Sfinga napadla Tebe in grabila mladce ter povzročila mestu neizmerno gorje. Na pobudo delfskih rekov takrat v mesto pride Ojdip, najprej dobrodošel, nato pa vir prekletstva, saj se je z zmago nad Sfingo zapletel z lastno materjo, zdaj pa je svoje prekletstvo nadaljeval še s sinovoma. Zbor tudi časti Menoikeja, ki si je za domovino odvzel življenje.	Opis zgodovinskega ozadja, komentar Menoikejevega samomora
Štirinajsti	Eteoklov oproda, Jokasta, zbor	oproda	Eteoklov oproda v pogovoru z Jokasto opiše trenutno stanje vojne. Oba njena sinova sta še živa, mestni zid še kljubuje sovražniku. Sledi opis dogajanja po samomoru Menoikeja — Eteokles je postavil sedem svojih mož in trop k vratom, Argejci začnejo z napadom, Eteokles pregleduje vseh sedem vrat. Pri varovanju mesta Tebancem pomaga Zevs, ko v enega izmed Argejskih vojakov udari s strelo. Oproda sporoči Jokasti že žalostno novico, da se hočeta njena sinova spopasti sama, pozove jo, da lahko še prekine dvoboj, če pozna rešitev.	Komentar dogodkov; Tebam privoščijo srečo, a se vseeno hočejo rešiti iz mesta.

Prizor	Prisotne osebe	Glavni lik	Vsebina	Vloga zbora
Petnajsti	Jokasta, Antigona	Jokasta	Jokasta pokliče Antigono iz palače. Pove ji, da se bosta Eteokl in Polinejk spopadla in da naj poskuša to še ona preprečiti.	/
Šestnajsti	Zbor Feničank	Zbor	Strah jih je dvoboja. Vedo, da bo eden izmed bratov umrl in to že objokujejo.	Sočustvovanje z Jokasto, žalovanje zaradi pričakovanja smrti v boju.
Sedemnajsti	Zbor, Kreont	Kreont	Kreont želi prositi Jokasto, naj častno in obredno poskrbi za truplo Meneokla. Zbor mu pove, da je z Antigono šla na bojišče in da se je boj, za katerega Kreont ni vedel zaradi žalovanja, po vsej verjetnosti že končal.	Informativna
Osemnajsti	Zbor, Kreont, sel	Sel	Sel pove Kreontu in zboru, kaj se je zgodilo na bojišču. Eteokles in Polineikes sta drug drugemu zadala udarec smrti. Medtem ko umirata, prideta Jokasta in Antigona in vidita, da sta prišli prepozno. Jokasta se jokaje meče od drugega do drugega, Antigona pa ju obtožuje, da sta izdala mater, ker bi morala skrbeti zanjo ter njeno poroko, za katero bi morala poskrbeti namesto očeta. Eteokles v solzah poboža mati, Polineikes pa izreče poslednjo željo, in sicer da bi bil pokopan v tebanski zemlji. Ko umreta, Jokasta vzame meč iz trupla in se zabode. Antigona se izmuzne, medtem ko se vojski med seboj kregata kdo je zmagal. Tako se začne še ena bitka, v kateri zmagajo Tebe.	Žalovanje za Jokasto, Eteokla in Polinejka. Sočustvovanje z Ojdipom zaradi njegove usode.
Devetnajsti	Zbor, Antigona, Kreont	Antigona	Antigona žaluje za družino. Ojdipa pokliče iz palače.	Komentiranje dogodkov.
Dvajseti	Zbor, Antigona, Kreont, Ojdip	Antigona	Sporoči mu strašno novico.	/
Enaindvajseti	Zbor, Antigona, Kreont, Ojdip	Kreont	Kreont pove Ojdipu, da mu je Eteokl prepustil prestol Teb. Odločil se je, da ga ne bo več trpel v mestu, saj ne želi, da njegovo prekletstvo še naprej vpliva na Tebe. Ojdip pove, kako ga nesrečna usoda spremlja že od rojstva in se sprašuje, kako bo živel sam, kot starec in slepec, v izgnanstvu. Ampak ne bo ga moledoval, preveč je ponosen, a Kreont bi ga izgnal, tako z moledovanjem ali brez. Kreont slugam naroči, naj Polineika vržejo brez pokopa prek meja. Kdor ga bo skušal pokopati, bo umrl. Antigoni naroči, naj se vrne v hišo in čaka na poroko s Haimonom. Antigona se mu upre. Želi častno smrt za svojega brata, saj je le želel pravično dobiti svoj kos oblasti. Roti ga, a nič ne pomaga. Nato se upre še poroki. Grozi mu, da bo ubila njegovega sina na poročno noč, če se le-ta zgodi. Pove, da se bo očetu pridružila v izgnanstvu.	Sočustvovanje z Ojdipom.
Dvaindvajseti	Zbor, Antigona, Ojdip	Ojdip	Ojdip se Antigoni zahvali za dobro misel in jo zaman želi prepričati v to, da bi ostala v Tebah, saj ji bo izgnanstvo z očetom v sramoto. Vodi ga k truplom, da jih še zadnjič poboža. Ojdip ji pove, da se bo izpolnila napoved Foiba, po kateri bo umrl v Atenah. Tako se odpravita v Kolonos. Antigona pove, da bo pokopala Polinejka, pa če bo umrla za to. Ojdip ji svetuje, a ji ničesar od tega ne diši.	Komentar nad zmago