Evangelij za moralizatorje

Slovlit 20. okt. 2020:

Pred dvema letoma se je na Slovlitu pod naslovom Evangelij za moralizatorje odvijala diskusija o romanu Jiřija Bezlaja Evangelij za pitbule

Te dni sem opazil, da v avli Filozofske fakultete ni več Bezlajevega kipa, ženskega torza iz črnega španskega marmorja, ki je predstavljal zazrtost v velike skrivnosti v okviru elevzinskih misterijev. Kip, ki je bil v preddverje FF postavljen pred dvema desetletjema ob nasprotovanju nekaterih zaposlenih, so odstranili, ker nameravajo avlo prenoviti. Dekan je pomiril mojo skrb, da bi Bezlajev kip pristal v kakem depoju, ni pa pomiril moje zaskrbljenosti nad možnostjo, da so kip odstranili tudi zaradi škandala, ki ga je povzročil njegov roman pred dvema letoma. Ivan Cankar je v Gospe Judit leta 1904 takole popisal zmago morale nad umetnostjo:

"Sedela je ženska na trgu, debela in poštena ženska; prodajala je jajca in ni storila nikomur nič žalega. Pride mimo gospod, velik in resen gospod, v črni suknji. In se ustavi pred žensko. »Po čém,« pravi, »po čém so jajca, mati?« »Po čém bodo?« odgovori ženska prijazno. »Po štiri za desetico!« – »Niso draga, in, resnično, o mati, lepa jajca so, tako prikladna želodcu, kakor tudi okusu prijetna!« In vzame jajce, potrka s tenkim nožkom tu, potrka tam, nastavi ter izpije. Resen je njegov obraz. »Jajce je, kakor je pač potreba, da je jajce. Ampak, o mati, ali ste bili o Veliki noči pri spovedi?« — »Vsak mesec, gospod, in tudi pri obhajilu!« — »Lepo je to in koristno. Toda povejte mi, kako vzgajate svoje otroke?« — »Nimam otrok, gospod, ne zamerite!« — »Pa jih še lahko dobite! In čemu prodajate jajca? Iz same lakomnosti?« — »Dobiček ni velik, gospod.« — »Ampak povejte mi, o mati, kakšna je tista kokoš, ki je nesla ta jajca?« — »Lepa kokoš je, gospod, in nikomur še ni storila žalega.« — »Kakšne barve?« — »Rjava putka je, prijazno pegasta.« — »Značaj?« — »Pohlevna putka, debela in plaha.« — »Kakšna je njena morala?« — »Sramežljiva putka je, gospod.« — »Sedaj pa mi povejte, o mati, kakšen pa je tisti petelin?« — »Postaven petelin je, košàt in krepak!« — »Pa morala njegova?« — »Kakor je že pač petelin. Morale nima veliko …« — »Kaj?« se je prestrašil zdaj gospod in razsrdil. »Ali tako govorite o petelinih in o morali? Jajca, ki jih prodajate, so dobra jajca, tako prikladna želodcu, kakor tudi okusu prijetna. Ampak petelin je nemoralen! In jaz vam rečem, o mati: Kdor pohujša enega teh malih, bi bilo boljše, da bi mu obesili mlinski kamen okoli vratu ter ga potopili v globočino morjá! In pa: Svaka sila do vremena!« — Tako se je razsrdil gospod in je šel po svoji poti …

Ni dovolj, da je umotvor — umotvor, treba je tudi, da je putka moralna.

Kaj bi človek še veliko govoril? Če ljudje zahtevajo, kdo bi se jim upiral? Vsa pravica je njihova. Pravijo, da je na umotvoru umetnost postranska reč, glavna pa, da je blag namen in moralno besedilo. Če tega ni, da je treba pognati preko praga umotvor z umetnikom vred. In da umotvor ni ustvarjen za zrele ljudi, umetnosti željne, temveč – za koga? Vrag vedi, za neki takoimenovani narod, ki sicer ne kupuje knjig in jih ne bere, ampak ki je kljub temu molčeč in strog sodnik umetnosti in še mnogoterim drugim stvarem. Tisti narod je velik kujon. Sam ne izpregovori nikoli, ne vidi ga človek, komaj da ga duha. Zagovornikov pa ima veliko število, vestnih in ognjevitih zagovornikov. Z dolgim in mrkim obrazom si ogleda zagovornik umotvor, zamaje z glavo na desno, zamaje na levo ter vzdigne kazalec. »Kar se mene tiče, bi dejal, da je tale umotvor resničen umotvor. Prijeten je po obliki in sočnat po vsebini. Ampak kaj poreče narod? To ni za naš narod. Naš narod, nepokvarjen, kakor je …« In dolga pridiga. Osramočen odide umetnik in njegova nemorala z njim …" -- miran

---

Maja 2021 se je o odstranjenem kipu dogajalo dopisovanjem med člani FF, v katerem so sodelovali Katarina in Marko Marinčič, Matej Klemenčič, Branka Kalenič Ramšak, Roman Kuhar, Špela Virant, Jana Rošker, Miran Hladnik, Tine Germ. Tule so moje replike.

E-pošta kolegom tor., 25. maj 2021 ob 07:08

»A veš, da imajo na tisti šoli na Aškerčevi v veži nago babo z velikimi joškami in brez glave,« je razlagal pleskar v bifeju svojemu cehovskemu tovarišu. Mu nič ne zamerim, tako pač ljudstvo dojema kipe. Na kraj pameti mi ne pade, da bi takega slučajnega obiskovalca FF skušal prikrajšati za njegovo čudenje, občudovanje, zgražanje ali potrebo, da se ponorčuje iz humanistike. Za vse druge, ki se jim pogled ustavi na kipu, pa bi na podstavek pritrdil razlago: o elevzinskih misterijih, ki jih predstavlja, o žanru akta in torza, o avtorju in njegovem opusu in o alternativnih razlagah, ki jih je bil kip deležen, vključno z letnico njegove odstranitve. Tako si predstavljam humanistično ravnanje za razliko od obnašanja ljudstva, vernikov in aktivistov. Sicer pa, ponavljam, ni prav, da o tej reči in o takih rečeh na FF ne razpravljamo demokratično, to je na očeh vseh zaposlenih in ob sodelovanju vseh zainteresiranih. -- lp, miran

---

E-pošta kolegom 30. maj 2021 ob 17:47

Spoštovani vsi, pogled na podstavek v avli, na katerem je stal Bezlajev kip, me žalosti, da ne rečem boli, zato nimam potrebe po njegovem ponovnem ogledu. Ker je kip s podstavkom celota, si nove postavitve ne predstavljam nikjer drugje kot v avli, saj če bi bilo mogoče težki podstavek prenašati naokrog po fakulteti, bi ga preselili že skupaj s kipom. Neavtorizirano postavitev kipa brez podstavka kje drugje bi razumel kot nelegalni poseg v avtorsko delo. Zelo podpiram tudi postavitev kakega dodatnega obeležja v veži. Za hec dodajam, da če se demokracija izkazuje z dajanjem prednosti manjšinam, bi bilo to obeležje na večinsko ženski Filozofski fakulteti lahko moškega spola. Preureditev avle zahteva, če se ne motim, arhitekturni načrt, razpis, naročilo, nadzorovano izvedbo in sodelovanje zaposlenih, tako kot smo zaposleni svojčas imeli priložnost izrekati se o idejni zasnovi fakultetnih spletnih strani. Vsaj meni se zdi slednje za inštitucijo, ki se ne identificira z aktualnimi avtoritarnimi praksami, zelo pomembno. Vse to terja čas. Avla naj na premišljeno prenovo in prihod nove generacije študentov počaka z Bezlajevim kipom na starem mestu. Prazni podstavek v avli si nepoučeni obiskovalec namreč razlaga tako kot druge gole spomeniške podstavke po domovini, to je kot posledico vandalizma. Od tega pa se menda distanciramo. lp, miran

---

V zadnjem majskem tednu je bil Bezlajev kip tako tiho, kot je bil odstranjen, vrnjen na staro mesto. Komisija iz umetnostnostnih zgodovinarjev in drugih zainteresiranih kolegov na FF se bo v torek 1. 6. začela pogovarjati o prenovi avle, ob stališču, da kip v avli ostane.