Emma Orczy

Emma Orczy (rojena Emma Magdalena Rozália Mária Jozefa Orczy de Orci) je bila madžarsko-angleška romanopiska, * 23. september 1865, Tarnaörs, Madžarska, † 12. november 1947, Henley-on-Thames, Anglija.

Baroness_Emma_Orczy_(Bassano)

Emma Orczy je bila angleška pisateljica madžarskega porekla. Podpisovala se je kot Baroness Orczy, za prijatelje in domače je bila Emmuska Orczy. Njneno najbolj poznano delo je Škrlantni pimpernel (1903), v katerem kot glavna oseba nastopa alter ego bogatega Angleža Sira Percyja Blakeneyja. Napisala je številne detektivske, pustolovske in romantične romane.

Življenje

Mladost

Rodila se je v vasi Tarnaörs na severu Madžarske kot hči skladatelja barona Félixa Orczyja de Orci (1835–1892) in grofice Emme Wass de Szentegyed et Cege (1839–1892). Dedek po očetovi strani, baron László Orczy, je bil član kraljevega sveta in vitez Sicilijanskega redu Svetega Georga, babica pa je bila avstrijska baronesa Magdolna Müller. Dedek po materini strani Sámuel Wass de Szentegyed et Cege je bil član madžarskega parlamenta.

Ko je bila stara 3 leta, so kmečki uporniki na sestrin rojstni dan zažgali kmetijo in konjušnico. S starši se je zaradi strahu pred kmečkim uporom, ki ga je sprožilo baronovo gospodarjenje, preselila v Budimpešto in nato v Bruselj in Pariz. Na očetovo željo se je vpisala na študij glasbe, vendar študija ni zaključila. Ko je bil stara 14 let, so se preselili v London, kjer se je preizkušala v slikarstvu in nastopala v igrah.. Obvladala je madžarščino, francoščino in nemščino, angleščine pa sprva ne. Kljub temu se je vpisala na študij umetnosti na West London School of Art v Westministru in na Heatherley School of Fine Art. Na poletni razstavi kraljeve akademije je spoznala ilustratorja Henryja Georgea Montagu MacLeana Barstowa, sina anglikanskega duhovnika, in se 1894 z njim poročila. Emma je možu pomagala kot prevajalka in ilustratorka.. Na začetku sta živela v Thanetu v pokrajini Kent, potem pa sta se preselila v Bearsted. 1899 se jima je rodil sin Jack in napisala je prvo knjigo Cesarjevi svečniki. Življenje si je pestrila z organizacijo umetniških prireditev.

Življenje med vojnama in smrt

Z možem sta se preselila v vilo v Monte Carlu, Monako, selitev jima je omogočal denar, ki ga je zaslužila z delom Škrlatni Pimpernel. Med prvo svetovno vojno sta s sinom živela sama v Londonu in se v Monako vrnila leta 1919. Naslednja leta je družina izmenično živela v obeh mestih, Emma je pisala, Montagu pa je slikal. V Monaku sta zgradila anglikansko cerkev.Predloga:Cn

Med prvo svetovno vojno je v Angliji ustanovila žensko organizacijo W.E.A.S.L., ki je za spodbujala moške k bojevanju in v javnosti ignorirala tiste, ki so se rekrutaciji izogibali. S tistimi, ki se vojne niso želeli udeležiti, čeprav so ustrezali pogojem, pa se bodo v javnosti izogibale. V organizacijo je vstopilo okrog 20.000 žensk, manj kot je pričakovala. Oktobra 1914 je pomagala pri nastanitvi belgijskih beguncev. Z možem sta organizirala dobrodelne prireditve za vojne invalide. Do konca prve svetovne vojne je z družino in svojo materjo živela v grofiji Kent, po vojni se je mati preselila nazaj na Madžarsko, Emma pa se je zaradi pritiska medijev z družino preselila v Monako..

Ko je novembra 1942 nemška vojska napadla Francijo, so Angleži pobegnili v domovino, njena družina pa se ni mogla vrniti v London. Na začetku leta 1943 ji je umrl mož Montagu Barstow, leto kasneje pa je bila v bombnih napadih uničena tudi njena vila. V Anglijo se je vrnila leta 1947. Objavila je novelo, ki jo je napisala po moževi smrti, ter avtobiografijo, nato pa umrla, stara 82 let. Pokopana je v mestu Henley-on-Thames.

Delo

S pisanjem se je začela ukvarjati po rojstvu sina Jacka Montagua Orczy-Barstowa. Njeno prvo objavljeno delo The Emperor's Candlesticks (Cesarjevi svečniki) ni doživelo uspeha, pač pa zgodovinski roman Mary's reign (1901), pozneje poznan pod naslovom The Tangled Skein. Oboževalce si je pridobila s pisanjem kratkih detektivskih zgodb, . Dela so bila za tisti čas spotakljiva, ker so v zgodovinsko tematiko vključevala ljubezenske prizore. Do leta 1908 je objavila devet knjig, vključno z dvema nadaljevanjema Škrlatnega pimpernela. Skupaj je objavila več kot 50 del, večinoma skrivnostnih romanov in pustolovskih romanc.

Škrlatni pimpernel

Leta 1903 sta z možem napisala igro Škrlatni pimpernel,, nastalo, na podlagi njene kratke zgodbe z glavnim junakom Škrlatnim pimpernelom. To je angleški aristokrat Sir Percy Blakeney, ki iz Francije rešuje francoske aristokrate pred revolucijo.. Scarlet pimpernel je angleško ime za rastilno navadna kurja češnjica (Anagallis arvensis) z domevnimi zdravilnimi učinki. Po začetnem slabem uspehu je leta 1905 v Londonu postala uspešnica in v štirih letih doživela več kot 2000 uprizoritev. Je eno izmed najbolj igranih del v Angliji in tudi drugod. Zaradi velikega uspeha je leta 1905 avtorica igro predelala v roman, ki je bil velikokrat ponatisnjen ter bil preveden v 20 jezikov. Po zgodbi romana je bilo posnetih pet filmov, avtorica je sodelovala pri scenarijih. Sira Percya so v Škrlatnem pimpernelu in njegovih nadaljevanjih igrali David Niven, James Mason, Dustin Hoffman, Anthony Andrews in Daffy Duck. Romanu Škrlatni pimpernel je sledilo dvanajst nadaljevanj s Sirom Percyjem Blakeneyjem in ligo Škrlatnega pimpernela v glavni vlogi. Najslavnejše nadaljevanje romana je drugi del, Maščevanje, ki ga je objavila leta 1906. Zadnji del serije romanov je bil izdan 1940 pod naslovom Mam'zelle Guillotine. Roman je posvečen borcem druge svetovne vojne.

Ostala dela

Slave Škrlatnega pimpernela ni presegla nobena njena naslednja knjiga. sneje, ni presegla. V detektivskih kratkih zgodbah (npr. The Old Man in the Corner) se je izogibala stilu pisanja Arturja Conana Doyla in njegovega Sherlocka Holmesa. Pri njej glavni junak rešuje zločine s pomočjo podatkov o primeru, ki so bili objavljeni v časopisu. Bila je med prvimi pisci detektivk z žensko v glavni vlogi, npr. v zbirki Lady Molly of Scotland Yard (1910), kjer zgodbe pripoveduje služkinja glavne junakinje. 1928 je izšla zbirka detektivskh zgodb Skin o' My Tooth. Po knjižnih predlogah je bilo posnetih trinajst romanov. Svoje knjige je ilustrirala sama. Ilustrirala je tudi knjige drugih avtorjev. Dva romana, Dušica in Mož v sivi suknji, sta tudi v slovenskem prevodu. V najstarejšem slovenskem časniku v ZDA Amerikanskem Slovencu (1932) in tedniku za štajersko pokrajino Slovenskem gospodarju (1929). Mož v sivi suknji je bil leta 1932 objavljen v Amerikanskem Slovencu, v Slovenskem gospodarju pa 1929 v več kot 36 številkah, roman Dušica pa leta 1937 v Amerikanskem Slovencu.

Emma Orczy je bila ustanoviteljica društva detektivov (ang. The Detection Club) leta 1930. Člani društva so bili pisatelji detektivskih zgodb, vanj pa je bil pisec sprejet pod prisego samo s predlogom dveh že obstoječih članov.. Člana društva sta bila tudi Agatha Christie in Sir Arthur Conan Doyle.

Seznam del v slovenščini

• Škrlantni pimpernel, 1905 (igra 1903) COBISS
• Maščevanje (nadaljevanje Škrlatnega pimpernela), 1906 COBISS
• Ljubezen, ki rešuje COBISS
• Dušica COBISS
• Mož v sivi suknji, 1918 COBISS
• Za Cezarja, 1914 COBISS

Filmi posneti po romanih

Po romanih avtorice je bilo posnetih 13 filmov.

• 1923: Maščevanje (režija Henry Kolker)
• 1934: Škrlatni pimpernel (dir. Harold Young)
• 1982: Škrlatni pimpernel (dir. Clive Donner)

Zunanje povezave

• Amerikanski Slovenec
• Slovenski gospodar