Besedilo tega avtorja Zvonimir_kosem je bilo objavljeno v reviji Ženski svet leta 1923, v prvem letniku, št. 6, na straneh od 127 do 131.

Vsebinska analiza

Besedilo je krajša pripoved, ki pripoveduje o dvema prijateljema, o Made in Milenku. V celotni pripovedi je poudarjeno njuno prijateljstvo, sploh Milenkova naklonjenost do Made. Ta naklonjenost je že na začetku izražena s stavkom Samo smeh sosedove Made, ki se je prišla vsako popoldne v zaliv kopat, je mogel potisniti njegove sanje v ozadje. V začetku je izraženo tudi nasprotje med njima kot nasprotje med fantom in punco v otroških letih. Zgodbo lahko razdelimo na dva dela. V prvem delu so opisana njuna otroška leta. Kot otroka se hodita vsak dan v zaliv kopat in igrat. Made je vedno imela polno idej in tako je nekega dne predlagala, da plavata do ene skale. Ko je Milenko skočil v vodo in se je sonce močno bleščalo, se mu je zdelo, da plava proti ladji, na kateri je stric Jakov, ki ga bo občudoval, ko bo stopil iz vode na ladjo. Milenko je strica vedno občudoval in si želel biti tak kot je on, ponosen ribič z ladjo, s katere bi spuščal mreže in prepeval tako, kakor prepevajo ribiči. Ko Milenko ne zmore preplavati tako daleč, ga zgrabi panika in se začne utapljati. Reši ga Made in mu pomaga na obalo. Ko se Milenko utaplja, vzkrikne prestrašen, kakor vzkrika na smrt ranjena ptica. S tem se konča prvi del. Drugi del se začne s srečanjem Milenka in Made. Ker je vmes preteklo veliko let, sta drug nad drugim zelo presenečena. V Milenku se takoj zbudijo stara čustva, kar je nakazano s stavkom stopil je z barke in oči so mu plamtele. Made ga začne takoj spraševati o ribah in mu ponudi smokve. Ob tem omeni, da je imel smokve zelo rad v otroštvu. S tem pokaže, da tudi ona ni pozabila nanj. Z njenim prihodom se začne spominjati otroštva in po dolgem času odide na pečino. Takrat pa pride Made in mu pove, da je prišla iskat školjko z biserno matico. Ob spominjanju na otroška leta mu pove, da je včeraj sedela na pečini in jokala. Nato se izgovori, da je jokala zato, ker ni našla školjke. Oba skočita v vodo in plavata. Made se odpravi iskat školjko, Milenko pa jo čaka na skali. Končno najde školjko in se odpravi k njemu. Odpre jo in vidi, da je v njej biser. Ta biser podari Milenku in mu s tem izpove svojo ljubezen, Milenko pa jo v zahvalo poljubi. Glavna tema te pripovedi je ljubezen, skorajda bi lahko rekli, da je to ljubezenska pripoved. Avtor ves čas pripoveduje in opisuje dogajanje in to skozi celo zgodbo. Pomembnejši motivi so biser, rdeča kapa, morje in ribištvo. Čeprav se motiv bisera pojavi šele na koncu pripovedi, je vseeno zelo pomemben. Zaključi celotno zgodbo in napove srečen konec.


Stilna analiza

Pripovedovalec je tretjeosebni oziroma vsevedni. Ima pregled nad celotnim dogajanjem in to najbolj ponazori z uporabo tretje osebe. V zgodbi gre večinoma za zunanjo fokalizacijo, ko avtor opisuje njune značilnosti, npr. z valovi se je smehljal, s solncem se je pogovarjal, z galebi pa je pošiljal pozdrave belim jadrnicam. V koncu bi mogoče lahko zasledili tudi notranjo fokalizacijo, ko si izpovesta ljubezen in Milenko Made pove, da je ona njegov najlepši biser. V besedilu se zelo pogosto pojavlja zlata barva, sploh ob omenjanju ribištva. Ribištvo ima v življenju Milenka veliko vlogo. Ob ribištvu odrašča, opazuje očeta in strica, pozneje pa se tudi sam ukvarja z njim. V celotni pripovedi je zelo veliko dialogov. Lahko bi rekli, da imajo dramatično funkcijo. Ob nekaterih trenutkih stopnjujejo ozračje, recimo takrat, ko se Milenko utaplja. Tudi dogajanje bolj popestrijo, da ni tako monotono. Čez celotno pripoved najdemo tudi kar nekaj okrasnih pridevkov, kot so npr. zlata nebesa, zlata roka ... Avtor tudi uporabi ponavljanje členov, ko hoče pokazati pomen morja (bleščoba valov, bleščoba neba, bleščoba solnca). Omenila sem motiv rdeče čepice, ki ima skozi celo pripoved pomembno vlogo. Rdeča čepica, kot smisel ljubezni, izraža njun odnos. Že od otroštva sta zaljubljena, Made pa že od otroštva nosi rdečo čepico, tako da ni naključje, zakaj je izbral ravno takšno barvo. Rdeča čepica se pojavlja na večih mestih skozi celotno pripoved, večinoma takrat, ko se gresta kopat. V pripovedi lahko opazimo motiviko mediteranskega sveta. Pojavljajo se morje, kot značilen pojav za mediteranski svet, na podlagi imen, lahko sklepamo, da je to bolj južno ob morju, ob omenjanju ribištva lahko sklepamo, da je to v takšnih krajih, kjer se veliko ukvarjajo z ribištvom.

O avtorju na žalost nismo mogli izvedeti nič, saj ga nismo nikjer našli. Sklepamo lahko le, da je živel ob morju, saj se vidi, da dobro pozna razmere ob njem, mogoče nekje v južnem Jadranu, saj so imena neobičajna za naše območje. Njegova dela so večinoma povezana z morjem, tako da lahko to samo še potrdimo. Na podlagi te pripovedi pa ne moremo sklepati, da npr. piše samo ljubezenske zgodbe, saj je ravno njegovo delo Slovo izrazite žalostne motivike.


Menim, da je avtor dal to pripoved ravno v revijo Ženski svet zato, ker je izrazito ljubezenska zgodba s srečnim koncem. Vsi vemo, da ženske taka dela zelo rade berejo, saj se v zgodbo zelo hitro vživijo.