Ana Krajnc

Ana Krajnc, slovenska psihologinja , pedagoginja in andragoginja , * junij| 20. junij 1938 , Ustje .

Je zaslužna profesorica ljubljanske univerze, ki je uveljavila andragogiko kot akademsko disciplino, razvila mednarodno Andragoško poletno šolo kot model skupnostnega učenja in slovensko Univerzo za tretje življenjsko obdobje ter ustanovila prvo slovensko revijo za izobraževanje odraslih, Andragoška spoznanja.

Biografija

Ana Kranjc se je rodila 20. junija 1938 na Ustjah v občini Ajdovščina. Osnovno šolo in gimnazijo je obiskovala v Ajdovščini in leta 1957 tudi maturirala. Kasneje se je vpisala na Filozofsko fakulteto v Ljubljani, kjer je študirala pedagogiko in psihologijo. Diplomirala je leta 1961 in 1962 in se nato zaposlila kot psihologinja na Združenju za poklicno usmerjanje v Sloveniji in na Zavodu za zaposlovanje. Kaj kmalu je spoznala, da odrasli potrebujejo dodatno izobraževanje, zato je svoje nadaljnje delo posvetila raziskovanju in razvijanju andragoškega področja. Od leta 1964 do leta 1969 je bila raziskovalka na Inštitutu za sociologijo in filozofijo pri Univerzi v Ljubljani, kjer je pripravljala svojo doktorsko disertacijo. Leto dni kasneje se je zaposlila kot asistentka na Filozofski fakulteti in sicer na oddelku za pedagogiko. Prav tako se je istega leta usposabljala v Ženevi v programih OZN za izobraževalce odraslih. Leta 1971 je zagovarjala svojo doktorsko disertacijo »Vrednotenja izobraževanja odraslih in družbena mobilnost« in se v akademskem obdobju 1971/72 posvetila podoktorskemu izobraževanju na Univerzi v Torontu (Ontario Institute for Studies in Education). Po vrnitvi iz Kanade je bila izvoljena za docentko za andragogiko in tako je najprej oblikovala nov predmet, kasneje pa leta 1976 tudi smer študija. Andragogiko je kot samostojen program oblikovala leta 1993. V sedemdesetih letih, ko je torej pričela svojo predavateljsko pot, je opravila še dodatno izobraževanje na univerzi v Oxfordu. Med letoma 1977 in 1979 je bila prodekanja Filozofske fakultete. Leta 1979 je bila izvoljena za redno profesorico. Njeno preda­vateljsko in raziskovalno delo je bilo vedno vpeto v mednarodne tokove, tako da je prinašala med svoje študente in študentke najnovejša znanstvena spoznanja. Prav tako je sodelovala z vidnejšimi katedrami za izobraževanje odraslih v Evropi; z univerzami v Tübingenu in Bochumu, Moskvi in Leningradu, bila je na daljšem študijskem obisku na Kitajskem. V študijskem letu 1989/90 je delala kot izvedenka za izobraževanje odraslih pri OZN na Dunaju, leta 1996 je bila gostujoča profesorica na univerzi v Vancouvru (University of British Columbia).

Raziskovalno in praktično delo Ane Krajnc

Pri svojem raziskovalnem in praktičnem delu sledi trem paradigmatskim spremembam. Prva sprememba je premik pozornosti strokovnjakov na področju izobraževanja odraslih od osredotočenosti na sposobnosti kot nečesa, kaj naj se ne bi spreminjalo, k motivaciji, ki osvetljuje zmožnosti in spodbuja razvoj. Danes je namreč sprejeto mišljenje, da se ljudje učimo vse življenje. Za to učenje pa potrebujemo motivacijo, pripravljenost za spreminjanje in potrebo po vključevanju v organizirane oblike izobraževanja. V raziskavah in praksi Ane Krajnc je opazno tudi to, da se ne osredotoča na primanjkljaje, temveč na posameznikove potenciale za razvoj. Druga sprememba, na katero opozarja, je vpliv tehnoloških in socialnih novosti za izobraževanje, kamor spadata informatizacija in staranje prebivalstva. Tretji poudarek pa je individualni osebnostni razvoj ali subjektivizacija. Izobraževanje namreč ni namenjeno le razvoju zmožnosti, da bi lahko delovali v nekem okolju, temveč je namenjeno spodbujanju procesa »postajanja osebe«. Ana Krajnc se s svojim teoretskim in praktičnim delom zavzema za razvoj skupnosti in (novo) vlogo andragoga pri skupnostnem izobraževanju.

Kot raziskovalka je posvečala največ pozornosti motivaciji za izobraževanje. Raziskovala je učinkovitost učenja odraslih v raznih starostnih obdobjih. Ukvarjala se je s komparativnim proučevanjem izobraževanja odraslih. O svojih raziskovalnih izsledkih je objavila deset monografij in več kot tristo člankov. Poročala je na mnogih mednarodnih konferencah, imela je tudi uvodni referat na Kitajskem od svetovnem srečanju andragogov. Bila je članica uredniških odborov pri revijah Studies in Adult Education, Convergenc in Sodobna pedagogika. Je glavna urednica Andragoških spoznanj.

Leta 1986 je pripravila v Parizu kot članica ekspertne skupine načrt za Unescov projekt enake možnosti za izobraževanje žensk. Prav tako je razvila program predupokojitvenega izobraževanja. Leta 1988 je za svoje delo prejela Žagarjevo nagrado. S sodelavkami je ustanovila Univerzo za tretje življenjsko obdobje, ki je bila prva v tedanji Jugoslaviji.

Ukvarjala se je s konceptom solidarnosti med generacijami in se zavzema, da bi starost opazovali kot civilizacijski dosežek in ne kot grožnjo. Prav tako piše o vzgoji kot osebnostnem razvoju, spodbujanju intelektualne in socialne rasti. Izobraževanje se mora približati ljudem, izhajati iz njihovih potreb in razvijati njihovo ustvarjalnost. Razvijala je tudi model skupnostnega izobraževanja, kjer strokovnjaki pridejo v lokalno skupnost, nekaj časa živijo z ljudmi in skupaj razvijajo njihovo okolje. Prav tako pa se podobno kot Freire, zavzema za razvijanje pismenosti.

Leta 2019 je prejela tudi Red za zasluge.

Monografije

• The Identi.cation of educational values (Toronto, 1973),
• Izobraževanje – naša družbena vrednota (1977),
• Ženska v procesu izobraževanja in dela (1977),
• Andragoški pogovori s predavatelji (1978),
• Izobraževanje ob delu (1979),
• Metode izobraževanja odrasli (1979),
• Metodika dopisnega izobraževanja (1981),
• Motivacija za izobraževanje (1982),
• Sodoben razvoj izobraževanja odraslih (1984),
• Demokratična družina – kaj je to? (ur.) (1986),
• Adult education in Slovenia (Bonn, 2002).
  

Viri

Ličen, N. (2008). Zaslužna profesorica dr. Ana Krajnc praznuje.Sodobna pedagogika, št.2, str. 228-231.
Marušič, B. (2013). Primorski slovenski biografski leksikon. Dostopno na: https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1015920/ (pridobljeno 10.12.2019).