8522
Zadnja spomeniška okrožnica avgusta letos je z informacijo, da se Geopedija ukinja, marsikoga vznemirila. Prejeli smo blizu 30 odzivov s predlogi, kje in kako poiskati novo streho – hvala zanje! Selitev je odprla nove možnosti kartiranja partizanske spomeniške dediščine, pomagala nam je navezati sveže stike doma in po svetu, italijanski digitalni humanist Maurzio Lana je našo zbirko dal celo za zgled italijanskim antifašistom. Trenutno še intenzivno delamo na Geopediji, medtem pa Mihael Simonič pripravlja nov odprtokodni vmesnik. Poskusna selitev zbirke, ki je težka blizu 30 GB in vsebuje 57.000 datotek (k obsegu največ prispevajo fotografije), je uspela. Idealno bi bilo, če bi zbirko lahko postavili na akademsko omrežje Arnes, sicer se bomo obrnili na druge naklonjene ponudnike (Lemon Squeeze, Hikuk, INZ ...). Prihodnost zbirke partizanskih spomenikov, ki je medtem neslišno narasla preko okrogle številke 8500 obeležij, se skratka kaže obetavna. Razgledovanje po alternativah je pokazala, kako bomo v prihodnje spomenike dodatno oživljali. Vzporedno jih bomo postavljali še na splošni javni zemljevid OpenStreetMap, ki je podlaga številnim mobilnim aplikacijam (poskusno počnemo to že zdaj), jih vpisovali med Wikipodatke, besedila na spomenikih kopirali na Wikivir in večje spomenike opisali tudi na Wikipediji. Na teh mestih bodo ostali, dokler bo obstajala ta civilizacija; tam bodo tudi najbolj vidni, saj se Wikipedija pojavlja na vrhu zadetkov pri iskanju.
Poročam o sodelovanju spomeničarjev s projektom Gala Kirna Protests, artistic practices and culture of memory in the post-Yugoslav context in z Matjažem Ravbarjem na MORS-u. Celovški DelavnicaMuzej nas vabi na meddeželno konferenco Tri dežele - trojni odpor 15. novembra 2024 v Musilovo hišo v Celovcu, Bahnhofstraße 50, Ljubica Jelušič pa novembra v svoj seminar v okviru evropskega projekta Šola demokracije. Franko Pleško, ki je nedavno obiskal taborišča in bolnice za Jugoslovane v južni Italiji, obljublja fotografije in opise spomenikov s teh lokacij. Na zemljevidu partizanskih obeležij v Sloveniji je vedno manj modrih zvezdic, ki so označevale neobiskane spomenike, množijo pa se take točke po Evropi, zlasti v Italiji in Nemčiji. Pozivam lokalne poznavalce, da na zemljevidu preverijo spomenike na svojem področju in poročajo zlasti o usodi tistih, ki so označeni z modro zvezdico. Potem naj prosijo vnuka, da jih fotografira in nam slike pošlje v priponki e-pošte. Nazadnje smo se ukvarjali z obeležjem na mostu v Sedlarjevem (ki ga ni več ali ga sploh nikoli ni bilo), s ploščo 2. grupi odredov na Kofcah, ki so jo ob prenovi planinske koče umaknili s stene, pa s ploščo v Dolenji Trebuši, ki jo je našel Matija Matvoz. Lado Nikšič pod naslovom Boj z mlini na veter dreza kranjsko občino in tamkajšnji ZVKD, naj vendarle kaj ukreneta glede vandaliziranega spomenika v Babnem Vrtu in zanemarjene plošče pred nekdanjo tovarno Planika; Jani Luštrek opozarja, da so plošči pod Toškim čelom šteti dnevi ...
Na spomeniških projektnih straneh se med drugimi rečmi nahaja seznam govorov ob spomenikih; govorniki, pošljite mi svoj govor, da ga dodam, ali ga tja postavite kar sami, je prav enostavno. Skoraj ni govora, ki se ne bi dotaknil obeh bližnjih vojn, tiste v Palestini, kjer judovski Herrenvolk po bibličnih inštrukcijah iztreblja svojega zgodovinskega sovražnika, in tiste v Ukrajini, kjer se za ameriške interese med seboj pobijajo Slovani. Objave na to temo, ki se jim osrednji vojnohujskaški mediji izogibajo, lahko preberemo ali si jih ogledamo na seznamu Kako rešiti civilizacijo.
Lepo pozdravljeni, miran hladnik
Nazaj na Objave ob projektu Partizanskih spomenikov na Geopediji#Okrožnice