Spoštovani prejemniki partizanskospomeniških okrožnic, prav nič ne kaže, da bi zmanjkalo spomenikov za vpis na Geopedijin zemljevid. Na novo se na njem pojavljajo partizanski nagrobniki na britofih, ki so jih lokalni borčevski popisi večinoma izpuščali, sveži judovski in drugi spotikavci in taboriščne lokacije po Evropi. Vmes se nenadejano najde obeležje celo tam, kjer bi skoraj dali roko v ogenj, da imamo popisano že vse, npr. plošča nemško-italijanski razmejitveni črti pod Toškim Čelom, na katero je pred dnevi opozoril Goran Šuler. Zato 8300 rdečih zvezdic, kolikor jih bo zdaj zdaj na zemljevidu, še ni vse.

Za spomeniško rubriko Svobodne besede smo v zadnjem času pripravili nekaj člankov: te dni tam lahko preberete o propadajočih rojstnih hišah narodnih herojev, za poletje pa je pripravljen potopis okrog spomenikov na Dravskem polju in v Slovenskih goricah ter prispevek o spotikavcih na mestih, od koder so med vojno odvažali ljudi v smrt – od leta 1992 do danes so jih v Evropi postavili že okrog 100.000, med njimi okrog sto slovenskih. V taboriščih je umrlo 11.000 Slovencev, spotikavec bi nas moral pred pragom vsake od žrtev opominjati, kam nas bo pripeljalo trenutno pozivanje na vojno. Naravnost nepojmljivo je, da potomci in sorodniki judovskih žrtev danes v Gazi počnejo enako, kot je Hitler počel z njimi.

Dobili smo obisk iz Nemčije in iz Avstrije. Na spletišču AvArc, ki namerava ljudem po Evropi ponuditi prostor za kartiranje antifašističnih odporniških točk, bi želeli tudi našega sodelovanja. Za vzorec smo na njihov zemljevid vnesli spomenik v Dražgošah, v prihodnje naj bi tja prekopirali še mnoge druge. Spričo desničarskega spreobračanja zgodovine druge svetovne vojne je promocija naše partizanske zbirke v mednarodnem prostoru nujna.

O vandalizmu nad spomenikom v Babnem Vrtu pod Storžičem smo lahko brali na več mestih. Lastnik zemljišča Markun je zanikal obtožbo anonimnega očividca, da je z bagrom izkopal luknjo in vanjo zakopal spomenik, trdeč, da se je spomenik pogreznil sam od sebe zaradi vodne ujme. Čeprav je do vodne ujme prišlo pozneje, so organi pričevanju verjeli, tako da mora zdaj ZB lepo prositi kmeta, če dovoli, da spomenik izkoplje in ga ponovno postavi. Iz nemoči in razočaranja nad postopanjem ZVKD-ja (Renate Pamić), policije in državnega tožilstva je Lado Nikšič odstopil kot predsednik komisije za spomenike pri kranjski ZB. Srečno, miran hladnik


Nazaj na Partizanski spomeniki na Geopediji