8000

Ob okrogli številki 8000 partizanskih spomenikov, ki smo jo dosegli danes na Geopedijinem zemljevidu (vsak spomenik je ena rdeča zvezdica), zapisujem nekaj osnovnih podatkov. Pri projektu sodeluje skupina zanesenjaških prostovoljcev od 2013 dalje. V Svobodni besedi imamo zadnji dve leti svojo rubriko, kjer predstavljamo posamezne spomenike, skupine spomenikov ali ljudi in dogodke, ki so jim spomeniki posvečeni; pod največ člankov se je podpisal Stane Gradišnik. Vsako leto pridobimo kakega novega pridnega in zanesljivega sodelavca, lani sta bila to Zdenka Primožič in Roman Zupanec. Organizirali smo dve delavnici in družabno srečanje popisovalcev, uvrstili smo se v register slovenskih in evropskih projektov občanske znanosti, navezovali smo stike s področnimi organizacijami zveze borcev, z društvom izgnancev, taboriščnikov, ukradenih otrok, z društvom TIGR, z italijanskimi in hrvaškimi sorodnimi organizacijami (za povezovanje skrbi Daniel Divjak) ter s portalom Znaci.org. Na Wikiverzi vzdržujemo obsežne servisne in pogovorne strani projekta.

Na splet smo postavili desetine naslovov partizanske literature in celotnih digitaliziranih knjig, pomagali pri snovanju in izdaji lokalnih publikacij, zemljevidov, informacijskih tabel in spletnih strani s partizanskimi spomeniki ter pri raziskovanju identitete padlih. Projekt smo predstavili na mednarodnem simpoziju Retrofest in ga omenjali na proslavah. Zbirka je odlično izhodišče za gesla o NOB na Wikipediji (Spopad na Lipniški planini, Spopad na Mošenjski planini, Viktor Galičič itd.) in za bazo partizanskih spomenikov v Wikimedijini fotografski Zbirki (Category:Monuments to the Slovene Partisans by municipality). Miloš Kermavnar je zaslužen za sprotno čiščenje in enotenje zbirke. Za spomenike, ki spadajo kam drugam (iz prve svetovne vojne, domobranske, osamosvojitvene ...), smo odprli ločene spomeniške sloje, svojega so dobili tudi hrvaški partizanski spomeniki – na Geopediji so označeni z drugačnimi simboli. Končno smo oblikovali seznam priznanj, ki jih bo 42 najprizadevnejšim sodelavcem podelila Zveza borcev.

Pred desetletjem smo bili deležni pomislekov, zakaj vse to počnemo, ko pa so spomeniki že popisani v Registru kulturne dediščine. Izkazalo se je, da je spomenikov trikrat več, kot jih pozna državni register, in da njihovo evidentiranje povečuje zanimanje in skrb zanje.

V prihodnje se bo število partizanskih spomenikov na zemljevidu še povečevalo, zlasti z družinskimi nagrobniki in obeležji v tujini, vendar počasneje kot doslej, saj je glavnina že v zbirki. Moči popisovalcev se bodo usmerile k tistim obeležjem, ki še niso bila obiskana in so na zemljevidu označena z modro zvezdico, ter v dopolnjevanje zapisov z boljšimi posnetki, z besedilom na obeležju, kjer še manjka, z literaturo o uspomeničenih ljudeh in dogodkih, s spremembami, ki doletijo spomenike (prestavitev, vandaliziranje, obnova) ter v sezname skupin obeležij. Srečno naprej, miran hladnik