Študijsko leto 2022/23

Red. prof. dr. Marko Juvan. Predavanja, 1. letnik druge stopnje slovenistike (enopredmetne, dvopredmetne nepedagoške) in enopredmetne komparativistike; izbirni predmet za dvopredmetne pedagoške sloveniste. 3 KT; skupaj s seminarjem 5 KT.
Študijsko leto 2022/23

Teme predavanj

Na predavanjih, ki potekajo vzporedno s seminarjem TLD (vodiva ga z izr. prof. dr. Urško Perenič; samo za E-sloveniste), bomo letos obravnavali naslednje teme:

Uvod: Od literarne teorije do teorije literarnega diskurza
1. Literarni diskurz
2. Struktura besedila
3. Teorija žanrov (od antike do digitalne humanistike)
4. Hibridni žanri (metapoezija, esej, avtobiografija)
5. Medbesedilnost in kulturni spomin
6. Svetovni literarni sistem in slovenska literatura
7. Literatura in prostor
8. Cenzura in literarno polje (7. in 8. kot uvod v seminar TLD)

Prosojnice s predavanj bodo na voljo v sistemu VIS.
Udeležba na predavanjih je dobrodošla. Končna ocena pri predmetu bo za tiste, ki imajo vpisan tudi seminar iz Teorije literarnega diskurza, sestavljena iz ocene ustnega izpita (Juvan) in seminarja (Perenič) v razmerju 80% : 20%. Brez izpolnjenih obveznosti pri seminarju ni pristopa k ustnemu izpitu.

Študijska literatura

Osnovna

Juvan, Marko. Literarna veda v rekonstrukciji. Ljubljana: LUD Literatura, 2006. - Predobjava knjige.
- - - . Literary Studies in Reconstruction. Frankfurt itn.: P. Lang, 2011.
- - -. Intertekstualnost. Ljubljana: DZS, 2000.
- - - . Prešernovska struktura in svetovni literarni sistem. Ljubljana: LUD Literatura, 2012.
- - - . Imaginarij Krsta v slovenski literaturi: Medbesedilnost recepcije. Druga, dopolnjena e-izdaja. Ljubljana: ZRC SAZU, 2016.
- - - , ur. Prostori slovenske književnosti. Ljubljana: Založba ZRC, 2016. 13-41, 315-325.
- - - . Hibridni žanri. Ljubljana: LUD Literatura, 2017. Angleški povzetek.
- - -. Worlding a peripheral literature. Palgrave Macmillan, 2019.

Na izpitu se bo poleg snovi letošnjih predavanj preverjalo tudi poznavanje osnovne študijske literature.

Dopolnilna

Allen, Graham. Intertextuality. London: Routledge, 2000. (Druga izdaja, 2011)
Bahtin, Mihail. Teorija romana. Ljubljana: CZ, 1982.
Balžalorsky Antić, Varja. Lirski subjekt: rekonceptualizacija. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2019.
Berndt, Frauke. Intertextualität: eine Einführung. Berlin: E. Schmidt, 2013.
Carter, Ronald – Simpson, Paul. Language, discourse and literature: an introductory reader in discourse stylistics. London – New York: Routledge, 1995.
Culler, Jonathan. Literarna teorija: Zelo kratek uvod. Prev. M. Cerkvenik. Ljubljana: Krtina, 2008.
Dović, Marijan. Sistemske in empirične obravnave literature. Ljubljana: ZRC, 2004.
Fohrmann, Jürgen – Harro Müller (ur.). Diskurstheorien und Literaturwissenschaft. Frankfurt: Suhrkamp, 1988.
Foucault, Michel. Arheologija vednosti. Prev. Uroš Grilc. Ljubljana: Studia humanitatis, 2001.
Fowler, Roger. Linguistic criticism. Druga izdaja. Oxford: Oxford UO, 1996.
Habjan, Jernej (ur.). Diskurz : od filozofije govorice do teorije ideologije [Elektronski vir]. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2012. (Digitalna knjižnica. Dissertationes ; 19).Splet: [2]
Habjan, Jernej. Literatura med dekonstrukcijo in teorijo. Elektronska izd. Ljubljana: Založba /*cf, 2019, https://www.biblos.si/isbn/9789612571108.
Johansen, Jørgen Dines. Literary discourse: a semiotic-pragmatic approach to literature. Toronto idr.: University of Toronto press, 2002.
Juvan, Marko. Enojezičnost in večjezičnost literarnih sistemov. Literarna večjezičnost v slovenskem in avstrijskem kontekstu. Ur. Alenka Koron. Ljubljana: Založba ZRC, 2020. Str. 27-42.
- - -. Censorship and the literary field : Kopitar, Čop, and Krajnska čbelica = Cenzura in literarno polje : Kopitar, Čop in Krajnska čbelica. Slavica Tergestina, 2021, vol. 26, 1, str. 244-267.
- - -. Posvetnost svetovne literature in njeni svetovi. Slavistična revija : časopis za jezikoslovje in literarne vede, ISSN 0350-6894. [Tiskana izd.], 2021, letn. 69, št. 1, str. 1-15.
Koron, Alenka. Teorija/teorije diskurza in literarna veda. Primerjalna književnost 27/2; 28/1 (2004; 2005). 79–117; 119–133. Splet: [3][4]
- - -. Sodobne teorije pripovedi. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2014.
Kos, Janko. Literarna teorija. Ljubljana: DZS, 2001.
Kralj, Lado. Teorija drame. Ljubljana: DZS, 1998.
Vološinov, Valentin N. Marksizem in filozofija jezika: temeljni problemi sociološke metode v znanosti o jeziku. Ljubljana: Studia humanitatis, 2008.
Virk, Tomo. Etični obrat v literarni vedi. Ljubljana: Literarno-umetniško društvo Literatura, 2018.
- - -. Pod Prešernovo glavo: slovenska literatura in družbene spremembe. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2021. https://e-knjige.ff.uni-lj.si/znanstvena-zalozba/catalog/view/247/351/5779-1.
Zupan Sosič, Alojzija. Teorija pripovedi. Maribor: Litera, 2017.
Žunkovič, Igor. Evolucija in literatura: literarni darvinizem v precepu literarne vede. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2018.

Teme seminarjev pri Urški Perenič

Matevž Treven: Ivan Cankar, Hlapec Jernej in njegova pravica – diskurzivna analiza

Predstavitev

Seminarsko delo razčlenjuje pripovedno besedilo Ivana Cankarja in išče vzporednice med zgodbenimi in oblikovnimi potezami. Te razsloji od najbolj evidentnih do bolj subtilnih. Konstituiranje diskurzov opazuje v razmerju do pripovedne zgradbe in ugotavlja izrazito bipolarno zasnovo, ki poudarja nasprotje med ideološkostjo glavne literarne osebe ter realnostjo družbeno-pravne ureditve kapitalističnega delovanja. Osrednji in prevladujoči diskurz tako osvetljuje vprašanje pravice delavca in vprašanje lastnine, oboje pa se tesno povezuje z vprašanjem krščanskih vrednot. Vpletanje verskega diskurza je najočitnejše v Jernejevih molitvah; dve od njih sta analizirani z vidika jezikovno-stilnih sredstev in njihovega vpliva na sporočilnost.

Ključne besede: medbesedilnost, ideologija, pripovedne prvine, naratološka analiza

Matic Kotar: Klement Jug, Stena in smrt – diskurzivna analiza

Sinteza

V seminarju raziskujem, kako dva temeljna diskurza v Jugovih zapisih, alpinistični in filozofski, oblikujeta njegovo dojemanje sveta. Oba služita kot vezivo za dogajanje v zapiskih, ki jih je ustvarjal med različnimi planinskimi turami, hkrati pa ga jasno usmerjata v njegovih odločitvah in dejanjih. Čeprav je Jug umrl mlad, je za seboj pustil resno dediščino in občudovanje sodobnikov, kar gre med drugim gotovo pripisati njegovemu pogledu na človeško naravo in načelom v alpinizmu.

Ključne besede: alpinizem, filozofija, iskanje prvenskosti, vztrajnost

Julija Vačovnik: Johann Wolfgang Goethe, Italijansko popotovanje – diskurzivna analiza

Predstavitev

V seminarskem delu razčlenjujem najprej diskurz vizualnih umetnosti, ki je v delu najbolj pogost. Diskurz delim dalje na poddiskurze slikarstvo, arhitekturo, kiparstvo in urbanizem. Nadalje izpostavim naravnoznanstveni diskurz, ki ga delim na geografijo, geologijo in botaniko. Vsi trije poddiskurzi so bolj specializirani v smislu terminologije in analize predmetov, kot katerikoli iz diskurza vizualne umetnosti, kar je glede na količino besedila, posvečenega prvemu in drugemu, zanimivo. Potem razčlenim še tri diskurze, ki se v delu bistvene redkeje pojavljajo, to so dikurz religije, gospodarski diskurz in pa kulturni diskurz. Nazadnje se posvetim še diskurzu popotovanja, pri čemer opozorim na Goethejevo radovednost, njegov odnos z očetom in doseganje cilja ne glede na težke okoliščine potovanja.

Ključne besede: razčlenitev tematskih polj, pot, vedoželjnost, umetnost, narava

Katarina Meglič: France Bevk: Ob morju in Soči – diskurzivna analiza

Seminarska naloga se osredotoča na mitološki diskurz v delu Franceta Bevka Ob morju in Soči. Avtor nam skozi zanimive ljudske pripovedke predstavi pot, ki poteka po slovenski narodnostni meji. Vrhnika (pripovedka o Argonavtih), Postojna (pripovedka o Erazmu Predjamskem), Čičarija (pripovedka o kočarju in polhih), Devin (pripovedka o devinskem gradu), Beneška Slovenija (pripovedka o videmskem gradu, o hudičevem mostu in o Landarski jami), Bovška kotlina (pripovedka o Zlatorogu) in Idrija (pripovedka o Berkmandeljcih). Pripovedke predstavljajo tudi našo zgodovino in zavedanje, da smo Slovenci že dolgo na tej zemlji. V delu zaznamo še geografski diskurz s slikovitim opisom pokrajine, zgodovinski z vojnimi in drugimi zgodbami, biografski s predstavitvijo pomembnih ljudi, ki so delovali na tem območju, in avtobiografski diskurz, saj se avtor na poti spominja svoje mladosti. Pomembno sporočilo obravnavanega dela je, da moramo imeti radi naše primorje zaradi vsega, kar je v zgodovini pretrpelo.

Ključne besede: fikcija, mladinska književnost, primorska, potopis

Sara Ban: Drago Jančar: Postaje – diskurzivna analiza

V seminarskem delu sem se ukvarjala z Jančarjevo potopisno-esejistično zbirko kratkih zgodb Postaje. Jančar je z obravnavano zbirko odlično predstavil svoje življenjske »postaje«, v katerih je bival krajše ali daljše obdobje, v različnih obdobjih svojega življenja in iz različnih razlogov. Čeprav gre za potopis, je v vseh zgodbah še vedno izrazit njegov pripovedni slog, ki je postmodernistično obarvan, prisotni pa so tudi elementi metafikcije in ironije. Branje teh zgodb presega klasično branje potopisov, saj ne gre samo za opisovanje poti, krajev in znamenitosti, avtor je namreč v vsaki zgodbi ali premisleku uspel naslikati posebno vzdušje, vsak kraj pa s tem postavil v širši duhovnozgodovinski kontekst. Za podrobnejšo analizo diskurza sem si izbrala zgodbo Kratko poročilo iz dolgo obleganega mesta, v kateri avtor opisuje svoje bivanje v takrat obleganem Sarajevu l. 1994 in problematizira vojno in nasilje skozi prevladujoč zgodovinski, filozofski in politični diskurz. Njegovo globoko premišljanje se začne s filozofskim vprašanjem, v katerem preizprašuje vzroke za nastanek vojne v Sarajevu, ta kraj pa označi kot kraj nasilja, v katerem se zgodovina ponavlja. Dalje se filozofski diskurz meša s političnim, kjer avtor izpelje svoje mišljenje o pravih vzrokih za vojno. Zavrača laično mišljenje o vzroku vojne zaradi multikulturnosti, ki je bila v Sarajevu ves čas prisotna. Vojno in nasilje v Sarajevu označuje kot posledico zblojenih idej, napačnih rešitev in primitivnega subjektivizma, ki se je razvil v kvazidemokratičnem in kvazitolerantnem ozračju jugoslovanskega liberalnega socializma oziroma v diktaturi.

Ključne besede: potopis, problematizacija nasilja, vojna v Sarajevu, zgodovina, politika, filozofija

Jera Bobič: Dragan Velikić: Naslov – diskurzivna analiza

V seminarskem delu sem se ukvarjala z delom Dragana Velikića z naslovom Naslov. Na novi naslov se po ločitvi priselil Vladan Todorović, oslužbenec Poštnega muzeja, sprehajalec, ki po ulicah Beograda zbira gradivo/podatke, ki jih bo uporabil za svojo knjigp. Delo povede bralca po mestu v različnih fazah uničenja, od srednjega veka pa do sedanjosti, ter odkriva vzroke za stanje duha beograjske in srbske družbe. Glavni diskurzi, ki se prepletatajo skozi celotno pripoved so politični, zgodovisnki in ideološki diskurz. Roman napolnjuje kopica notranjih monologov, vzvratnih prebliskov in zasukov v polpreteklost. Delo nam razkriva avtorjevo družbeno emancipacijo, kritičen odnos do zgodovine, vojn, nasilja in nam na ta način ponuja širok vpogled v stanje srbske družbe.

Ključne besede: nasilje, zgodovina, politika, družba, Beograd