Valentin Vodnik

Jože Debevec: Valentin Vodnik - pesnik; Analiza njegovega pesniškega razvoja in značaja (Dom in svet, 1919)

Članek je izšel v Dom in svet, leta 1919, avtor članka pa je Jože Debevec.

Analiza članka

Po Vodnikovem rojstvu je leta 1859 izšla njegova knjiga Vodnikov spomenik. Nekoliko kasneje, leta 1919 pa so pričakovali popolnoma novo, popolno in kritično izdajo Vodnikovih pesmi. O njej je razpravljal Grafenauer in prav s to razpravo se je Slovenska Matica spomnila Valentina Vodnika. Spis na podlagi vsega doslej znanega gradiva med drugim kaže tudi to, kako se je Vodnik učil in izpolnjeval. Slovstveno znanje o njem je postalo nazornejše.

Vodnik je bil glede estetike in poetike navdušen učenec francoske poetike, sploh dobe prosvetljenosti. V prvem delu razprave mu Zois svetuje in ga uči, naj piše v narodnem duhu, se ogiblje tujk, se lepo izraža, pesni naj v enajstercu, vir vse poezije pa naj bo razum in duh, namen pa moralna koristnost naroda.

V drugem delu pa je prikazano Vodnikovo upoštevanje ali neupoštevnje Zoisa in njegovih načel za dobro pisanje. Kažejo se na osmih pesnitvah; Zadovoljni Kranjec, Novo leto se vošči, Dramilo, Nemški inu kranjski konj, Vinske mušice, Milje, Moj spominik ter zlasti obširno: Ilirija zveličana.

Literatura

Debevec, Jože: Valentin Vodnik - analiza pesniškega razvoja in značaja, Dom in svet (1919), letnik 32, številka 3-6 - [www.dlib.si]