Slovenska Talija je zbirka dramskih del in iger, ki jo je od leta 1867 do 1896 izdajalo ljubljansko Dramatično društvo.

S Slovensko Talijo je nastala repertoarna osnova za ljubiteljsko igranje. Zbirka je naslednica Slovenskih gledališčnih iger (1864-1865), ki jih je zasnoval in urejal Janez Bleiweis.

V zbirki prevladujejo prevodi: v 59 zvezkih je izšlo 5 izvirnih in 108 prevedenih del. Največ je iger, šaloiger, veselih iger, spevoiger, burk in komedij, nekaj tudi žalostnih iger, tragedij in oper. Največ, čez 60, je enodejank, torej za uprizarjanje manj zahtevnih in igralcem dostopnejših del. Dramski teksti so bili večinoma poslovenjeni iz nemščine in francoščine.

Vsebina uredi

V posameznih knjižicah so izhajale po dve ali tri igre. Za slovenskim prevodom je večinoma naveden naslov in/ali avtor izvirnika, pogosto jezik, iz katerega je posamezno delo prevedeno, velikokrat tudi prevajalec in pa najbolj dosledno — zvrst. Poleg dramskih besedil so v prvem zvezku zbirke izdali tudi temeljne programske, organizacijske in igralsko izvedbene napotke, zbrane v Priročni knjigi.

Prevajalci dramskih tekstov v Slovenski Taliji so izvirnik najpogosteje, okrog sedemdesetkrat, poslovenili, okrog dvajsetkrat preložili, redkeje tudi prenaredili, svobodno poslovenili, prosto poslovenili ali predelali.

Na koncu vsake izdaje je tajnikovo poročilo o aktualnih dogovorih in splošnih zahtevah, poročilo o dohodnih, stroških, splošnem stanju premoženja Dramatičnega društva ter imenik družabnikov.

Ljubljansko Dramatično društvo uredi

Dramatično društvo, nastalo znotraj Narodne čitalnice v Ljubljani, je bilo prva gledališka organizacija na Slovenskem, ki je delovala med letoma 1867 in 1920. Med ustanovitelji so bili Fran Levstik, Peter Graselli, Josip Stare ter Josip Nolli. Pomembno vlogo pri razvoju profesionalizacije nosi Ignacij Borštnik, ki je v igro vpeljal realistično maniro.

Namen društva je bil položiti temelj narodnemu gledališču, ki so ga leta 1892 odprli v stavbi današnje opere. Stremeli so k uprizarjanju umetniško zahtevnejše tako domače kot tuje dramatike.

Viri uredi