Iz predmestja (komentar na črtico)

VSEBINA:

Črtica nas postavi v predmestje nekega industrijskega mesta, kjer se je rodila štirinajstletna protagonistka Anka, hčerka propadlega zlatarja, ki se je zaradi svoje zlovoljnosti obesil. Njena mati zaradi tega cele dni dela, ona pa mora od jutra do večera skrbeti za svojega bratca ter sestrici in opravljati hišna opravila. Nekega dne pa se mati domisli, da bo dala Anko česa naučiti. Tako jo pošlje h gospe Riegel, da bi se naučila šivati kravate. Prvi teden je zaslužila dve kroni, a ji ju je mati vzela in tako se je njena nesreča nadaljevala. Čez nekaj časa pa se je zgodilo, da je gospa Riegel Anko poslala po denar k blagajničarju. Ko ga je Anka prevzela in z njim stopila na ulico, je kar naenkrat zagledala ogromno trgovin in restavracij, ki so bile prej njenim očem skrite. Velika količina denarja in nenadna želja po užitju razkošja, za katerega je vedela, da ga najbrž nikoli ne bo deležna, sta jo premamili, da je začela porabljati denar, ki ni pripadal njej, za različne, nikoli prej užite, užitke. Šla je na tortico, v zlatarno po zlato brošo, po cvetlice ter nato z avtobusom v park. Ko se je Anka zvečer vrnila domov, je že od daleč videla, da se pri njih nekaj dogaja, iskali so jo namreč. Nezavedajoč se, kaj je storila, je bila odpeljana pred gospo Riegel. Ta jo je zgrožena spraševala, kaj je naredila z njenim denarjem. Anko so obsojali tudi revni ljudje iz soseske. Nato so jo aretirali. V ječi je bila tri mesece in ves čas se je spraševala, kaj je komu storila žalega. Po odsluženi kazni se je vrnila v predmestje, kjer se je skrila in umrla.

KOMENTAR:

Zanimivo vprašanje se mi zdi, kaj natančno je Cankar mislil sporočiti s to črtico. Glavni dogodek v njej se mi zdi tako absurden, da enostavno ne morem biti prepričan, kaj bi lahko bilo sporočilo. Zdi se mi, da še tako lahkomiselni in slaboumni ljudje, ne bi mogli storiti take stvari. Če pa bi jo, pa bi najbrž dognali, zakaj so jih zaprli. No, mogoče lahko situacijo vseeno vsaj nekoliko razumemo. Konec koncev izvemo na koncu, da ni ravno pametna, zato sklepam, da je problem tičal že v tem, da ji ni bilo jasno, da jo gospa Riegel pošilja po denar, ki ni zanjo, temveč last podjetja gospe Riegel. Čeprav se mi svita, da zna Cankarjevo sporočilo tičati v samem zaključku te črtice, kjer so ljudje iz Ankine soseske (bistven podatek se mi zdi, da so bili ravno tako revni kot Anka), potegnili za gospo Riegel. Mislim, da nam je hotel s tem povedati, da revni ljudje, kljub temu da so revni zaradi izkoriščanja ter kopičenja bogastva nekaterih, slepo podpirajo bogataše, namesto da bi stopili skupaj, pomislili s svojo glavo in spregledali, da so v dobršni meri za njihov položaj krivi prav ti bogatejši ljudje. To je finančni vidik, lahko pa pogledamo tudi iz političnega zornega kota, kjer bogatejše ljudi predstavljajo politiki, reveži pa ljudi, ki te politike vztrajno volijo in verjamejo vanje, čeprav bi jim samo malo razmišljanja prineslo kakšno razodetje v obliki nezaupanja in spoznanja resnice o njihovem "ljubljencu".